Kako sem mamo in očeta v enem tednu spravila na križarjenje

KAKO  SEM  MAMO IN OČETA  V ENEM TEDNU  SPRAVILA  NA KRIŽARJENJE

MSC Divina – prvo križarjenje za moje starše


Bil je 16. junij 2018, malo pred peto uro popoldne, ko sem po srečnem naključju na FB opazila objavo strani Svet križarjenj. Te strani nisem imela všečkane, ampak jo je imelo všečkano nekaj mojih prijateljev, zato je objavo pokazalo tudi meni. Na srečo! Še danes razmišljam, kakšna sreča je to morala biti. Takoj sem pod objavo v komentarju napisala, če je ponudba še na voljo. Objava je bila strašno privlačna in ponudba je bila v dobrem razmerju s ceno. No, ni bila dobra ponudba, bila je odlična ponudba. Ena takih ponudb, ki je ne smeš spustiti iz rok.

Takoj sem se spravila v akcijo. Najprej pokličem Alana, če si lahko uredi dopust v naslednjem tednu. Tokrat ni šlo gladko skozi, saj je bila sezona reševalcev pred vrati. Eh, ne vem, kaj sem razmišljala. Ni kaj, če ne morem iti jaz, potem moram na tole uživaško “potovanje” nujno spraviti moja starša. Takoj pokličem mojo mamo in jo najprej vprašam, če ima lahko naslednji teden dopust. »Ja, imam dopust.«

Uff, kako sem si oddahnila. Kar nekako sem verjela, da ju res lahko spravim na enotedensko križarjenje po zahodnem Sredozemlju. Tako kot večina drugih Slovencev sta tudi moja starša v glavnem dopustovala na Hrvaškem. Zadnja leta pa se jima je v jesenskem času še posebej prikupil Strunjan. Moj oče je res že v penziji, mami pa bo morala še nekaj let delati. Samo, saj veste kaj mislim, kajne?? Saj v Strunjanu je lepo in luštno, ampak moje poslanstvo je bilo dlje od tega. Nujno morata še kaj lepega doživeti, saj si to zaslužita. Kdaj, če ne zdaj?

Bila je idealna priložnost, da vidita malo Evrope, pa še slovenska predstavnica je bila z njimi na križarki. Plus še ta prednost, da so šli z avtobusom do Genoe iz Ljubljane. Vse se je torej skladalo s tem, pod kakšnimi pogoji bi moja starša kam šla.

Ko mi je mami povedala, da ima ravno naslednji teden dopust, sem ji navdušena začela pripovedovati vse možne razloge, da na to potovanje pa res morata. »Joj Petra, jaz sem komaj čakala, da bom lahko malo doma« mi je nekoliko utrujena in negotova najprej odvrnila. Vse pomisleke in strahove, ki jih je imela sem v kali pomirila in jo nagovarjala, da naj se z očetom čim prej pomenita o tem, ker priložnost lahko gre mimo, če predolgo čakaš.

Mami ni bila takoj odločena, da bi res šla. No, rekla je, da bo vprašala očeta. Potihem je verjetno nekoliko upala, da bo oče rekel, da ne gre nikamor in bi bila zgodba zaključena.

MSC Divina

Zvečer mi je mami poslala sms, da je oče kar navdušen in zainteresiran. Si mislite? Na koncu sms sporočila je dodala še en pomežik 😉
HA!! Zgodba se je nepričakovano zasukala od maminih pričakovanj – oče je rekel, JA! GREVA! V ponedeljek smo uredili vse papirje in plačilo, v petek zvečer pa sva ju z bratom peljala v Ljubljano pred Atlantis, od koder so se odpeljali proti pristanišču Genoa, kjer sta začela 7-dnevno križarjenje po zahodnem Sredozemlju.

Bilo mi je nekoliko tesno pri srcu, saj sta prvič odhajala na dogodivščino, ki je nisem uspela doživeti še niti sama. Ampak bila pa sem njima tudi malo “fouš”. Moja dobra prijateljica Sonja je več let delala na križarki po vsem svetu, zato vem, da se gostje počutijo kot kralji. Pa kljub temu, sem upala, da se bosta dobro znašla in da bo vse ok. Prav ponosna sem, da mi je taka akcija uspela. Pred leti bi bila to misija nemogoče. Tako, imela sta se noro. Več o tem, kdaj drugič.

Sedaj še sama spremljam na Fb strani Svet križarjenj, saj kar pogosto objavijo kakšno ugodno ali last minute ponudbo za križarjenje. Mislim, da se splača. Predvsem za tiste, ki lahko greste kadarkoli, je to super. Tudi za krompirjeve so imeli eno fajn ponudbo, vendar je bila zame prepozna, saj sva imela že rezervirane letalske karte za Lampeduso. Tako, da se splača imeti všečkano njihovo stran, če vas take ponudbe zanimajo.

Evropski Karibi – plaže na Lampedusi

Evropski Karibi – Lampedusa

Spiaggia dei Conigli (Zajčja plaža)

Lampedusa je otok za uživanje. Na eni izmed italijanskih spletnih strani, ki daje turistične infomacije sem zasledila, da Lampeduso poimenujejo kar Evropski Karibi. Moram reči, da se s tem kar strinjam! Tukaj pravzaprav ni veliko znamenitosti, še te pa se lahko vidi v enem dnevu.

Spiaggia dei Conigli (Zajčja plaža)

Vendar plaže… dragi moji… plaže so pa KARIBI. Torej vam ne preostane nič drugega kot razmišljanje na katero plažo se odpraviti.
Na tem majhnem otoku je možno kopanje v toplih sredozemskih valovih še novembra predvsem na južnem delu, kjer najdemo peščene in tudi prodnate plaže. Najbolj znana in resnično najlepša plaža je “Zajčja plaža”. Severno obalo obdajajo visoki klifi, zato tam ni primernega dostopa do morja.

Cala Pulcino – prodnata plaža (cca 45 min hoje čez gozd)


Na severni strani je možen dostop peš (za nekoliko pogumne) zgolj do enega zaliva, ki je zelo lep za potapljanje. Do tega zaliva se z Alanom žal nisva spustila, saj mi je na Lampedusi nekaj zategovalo koleno. S kolenom sicer prej nisem nikoli imela nobenih težav, tako da ne vem kaj mu je bilo. Tudi zdaj, ko sem prišla domov nimam težav. Je že moralo biti tako.

Zaliv vreden spusta in potapljanja, žal prihranjen za prihodnjič.


Pot v ta lep zaliv je nekoliko “divja”, ne veš točno, kako bi prišel dol, lahko ti tudi zdrsne, če nisi siguren. Iz vrha ne vidiš, kje bi vodila pot. Enostavno moraš kar malo probati. Zaradi kolena nisem upala iti dol, sicer bi 100% šla. Naslednjič, ko grem na Lampeduso absolutno moram priti dol. Pot navzgor je sigurno lažja, saj prej vidiš navzgor, kje bi se dalo iti. Ni kaj – ostalo mi je nekaj dolga na tej Lampedusi. Ostali zalivi na severni strani so dostopni zgolj s čolnom ali ladjico. Poleti se s turistično ladjico precej splača iti do zaliva Tabaccara – je lepo za snorkljanje, potapljanje oz. kopanje. Ladjice peljejo tudi do zalivov na severni strani. Do teh zalivov se lahko pride le z ladjico ali čolnom. Dostop zaradi strukture obale ni mogoč iz otoka.

Severna stran otoka


Kar nekaj plaž je narejenih v stilu fjordov, kjer je voda vrezala v skalo in v zalivu naredila lepo plažo: Cala Croce, Cala Madonna, Cala Greca, Cala Galera, Cala Uccello, Cala Pisana, Cala Francese, Cala Sponze…

Cala Madonna

Najbližja plaža pri mestu je Spiaggia della Guitgia, kjer sva se kopala tudi zadnji dan. Na plaži je tudi bar, okrog pa so hoteli. V času najinega obiska (krompirjeve počitnice) so bili večinoma že zaprti.

Plaža ob ribiški marini – Spiaggia Guitgia

Lampedusa: spomenik “vrata Evrope”

Lampedusa – spomenik “vrata Evrope”

Spomenik, ki predstavlja nekakšna vrata, je obrnjen proti Afriki. Postavili so ga leta 2008 in je bil narejen iz železa in prekrit s keramičnimi ploščicami, ki so tukaj del sicilijanske tradicije. V desetlenem boju na izpostavljenem območju je vrhnje plasti ploščic preprosto odnesel veter. Spomenik “vrata Evrope” (Porta d’Europa) se nahaja med marino in začetkom letališča.

Spomenik je posvečen vsem, ki so se v boju za boljši jutri, na veliko prepolnih čolnih, podali na negotovo pot čez morske valove. Na poti upanja mnogim ni uspelo doseči kopnega. Sredozemsko morje je tako postal večni dom mnogih, ki so se podali na to nevarno morsko pot z upanjem na boljšo prihodnost.

Lampedusa, vrata v Evropo

Lampedusa – vrata v Evropo…
…predvsem za begunce, po katerih je otok v medijih precej znan. V marini je možno videti tudi pravo pokopališče begunskih čolnov. Danes Lampeduza ni več tako aktualna glede beguncev, saj ti ubirajo druge poti. Tako da le brez skrbi – staršem in starim staršem lahko mirno poveste, da tukaj ni več nobenega begunca in vam lepo v miru pustijo, da greste na prijetne počitnice.

Malo več kot 100 km od Tunizijske obale in okrog 200 km južno od Sicilije leži ta majčken otoček, ki v dolžino meri okrog 9 km in je v najširšem delu širok 3 km. Lampedusa spada sicer pod Sicilijo in je del Pelagijskega otočja, kamor spadata še otoka Linosa in Lampione.

Otok Lampedusa ima okrog 5000 prebivalcev, vendar se ta številka izven turistične sezone, ki se konča konec septembra še zmanjša. Veliko prebivalcev se tekom hladnejšega dela leta odseli v celinski del Italije. Enako bo naredila najina gostiteljica, ki sicer tekom sezone oddaja sobe v B&B Pasta&Cannola. Apartma je na dobri lokaciji, v samem centru mesteca, v bližini glavne promenade in cerkve. Na vrhu hiše je lepa terasa, kjer vsak dan zajtrkujeva in pijeva dobro kavo, ki nama jo pripravi lastnica apartmaja.

Trenutno sva na Lampedusi v času krompirjevih počitnic in občasno se počutiva kot na samotnem otoku. Večina restavracij je že zaprtih. Ljudi teh nekaj dni ni bilo kaj dosti na spregled, na ulici skoraj nikogar, ceste prazne. Sicer so na uličicah bili parkirani avtomobili, ampak domačinov zunaj ni bilo. No, danes, en dan pred praznikom (1. november) so se domačini le nekoliko zbudili, hodili kupovat cvetje za grobove in šli še po kakšen nakupovalni opravek. Prej pa 4 dni ni bilo nikjer nikogar, samo redki turisti, pa še to so bili tisti, ki sva jih videla skupaj z nama na letalu. Da ne bo pomete, poleti je tukaj taka turistična gneča, del katere nikakor ne bi želela biti. Zato mi je ta »negužva« prav všeč.

Na Lampeduso sva iz Benetk letela z letalsko družbo Volotea. Volotea leti na Lampeduso tudi iz naslednjih letališč: Milano Bergamo, Turin, Verona, Genoa.
Alan je sprva kupil samo enosmerne letalske karte, ker so bile smešnih 9 €. Nato pa sva manj kot teden dni pred odhodom na Lampeduso kupila še povratne za 100 €.  Sprva so bile 154 € in jih nekako nisva hotela kupit in potem priložnost ob padcu cene in hop – hitro v akcijo. Konec julija je bilo možno povratne karte za ta termin kupiti za 87 €. Žal sva to ponudbo spregledala, jo pa je objavila stran za ugodna potovanja “Po svetu”, ki jo spremljam tudi na Facebooku.

Otok je obvladljiv peš, še malo bolj luštno pa ga je raziskovati s skuterjem – za 10 € na dan nama ga je dala v najem prijazna lastnica apartmaja B&B Pasta&Cannola. Ponudila nama je tudi možnost najema avtomobila, ki bi naju stal 20 € – fiat punto kabriolet. S skuterjem se praktično lahko voziva vsepovsod, celo po slabih poteh ali brezpotjih. Z njim lahko prideva bistveno dlje kot pa bi na primer z avtomobilom. S skuterčkom se nama je najbrž še bolj luštno voziti, ker ga doma nimava. Mislim, da Alan še posebej uživa v vožnji s skuterjem, on bi se samo vozil in vozil, včasih se celo še pozabi ustaviti za nakup v trgovini, toliko se spozabi in uživa v vožnji z njim. Ups, cena goriva je pa nekoliko dražja kot pri nas, ampak ni panike, rezervoar skuterja je majhen in je za 5 € tank skoraj poln.

Kaj se počne na Lampeduzi? Predvsem se uživa. Uživa na lepih plažah, ena najlepših je »zajčja plaža«. Ta plaža je znana še po tem, da je ena izmed zadnjih plaž v Evropi, kamor želve vrste glavata kareta odlagajo svoja jajca. Mi Slovenci uživamo predvsem v metanju v sredozemske valove, saj v Sloveniji takih valov ni, ali pa so samo ob neurjih – takrat pa žal ni najbolj primeren čas za kopanje v morju. Kdor se rad potaplja ali snorklja, ne sme iti na Lampeduzo brez maske.

Rakitovec

Rakitovec

RakitovecRakitovec leži ob železniški progi Divača – Pulj in ima zadnjo, lepo urejeno železniško postajo na slovenski strani meje. Istrska vasica Rakitovec je tekom zgodovine nosila različna imena. Ljudsko izročilo pravi, da ime vasi izhaja iz italijanske besede granchino, kar pomeni rak. Pod vasjo naj bi bilo nekdaj jezero, kjer so imeli svoj življenjski prostor tudi raki.Rakitovec

V vasi Rakitovec lahko opazujemo tipično istrsko arhitekuro, kot so leseni balkoni, izklesani kamniti okenski okvirji in vhodi na dvorišča hiš. V starem delu vasi stoji tudi cerkev Sv. križa. Novejši del vasi se nahaja v bližini železniške postaje Rakitovec.

Rakitovec, železniška postaja

Zanimivo je, da je imela tako majhna vas tudi osnovno šolo. Zgradili so jo vaščani sami in sicer brez kakršnihkoli denarnih sredstev od drugod, saj so se odločili imeti pouk v slovenskem jeziku.

Nedaleč naprej od železniške postaje se nahaja maloobmejni mejni prehod Rakitovec, danes obdan s panelno ograjo in bodečo žico, ki so se jo odločili postaviti zoper nenadzorovanega prihoda migrantov po balkanski poti. Žal panelna ograja in bodeča žica zelo kazita izgled čudovite pokrajine, ki se odpira našemu pogledu.
Rakitovec

Zazid, hostel Xaxid

Zazid, hostel Xaxid

Zazid
Zazid

Pot me je iz Podpeči vodila mimo mirne vasice Zazid, ki je bil v zgodovinskih virih zaznamovan kot Xaxid, kar pomeni kamnita vas. Ta umaknjena vasica, v kateri lahko še opazimo značilno istrsko arhitekturo, se ponaša kar s hostlom imenovanim Xaxid. Do njega vodijo lepe usmerjevalne table, tako da ga ni moč zgrešiti. Hostel Xaxid je odlično izhodišče za plezalce,

raziskovalce Kraškega roba, skratka vse, ki si želijo miru in dobre izhodiščne točke za bližnje in daljne izlete po slovenskem zaledju. Verjamem, da mora biti v hostlu Xaxid luštno, saj sem zasledila, da ga vodi srčna mlada družinica.
Zazid, Kraški rob

Zazid, zaledje Istre

Obrambni stolp Podpeč

Obrambni stolp nad vasjo Podpeč

Obrambni stolp nad vasjo Podpeč
Obrambni stolp nad vasjo Podpeč

Podpeč je od Črnega Kala oddaljena dobrih 5 km in pot nas še čez dve vasici – Loka in Bezovica. Podpeč je majhna istrska vasica pod Kraškim robom skozi katero se vije ozka cesta, pod samo vasico pa gre železniška proga Ljubljana – Koper. Nedolgo nazaj so vasico Podpeč ogrožali tudi gozdni požari, ki so jih domnevno sprožili vlaki, ki vozijo mimo. Zanimiva razgledna točka je obrambni stolp.

Če boste obiskali romantično utrdbo stari grad nad Črnim Kalom, potem se boste morda odločili tudi za ogled obrambnega stolpa pri Podpeči.

Obrambni stolp Podpeč
Obrambni stolp Podpeč

17-metrski kamniti stolp se dviga na strmem pobočju Kraškega roba. Stolp je služil kot obramba pred Turki in drugimi sovražniki, ki so si želeli ozemlja. Podnevi so iz stolpa bližnje prebivalce opozarjali z dimom, ponoči pa z ognjem. Prebivalci so si zatočišče v hudih časih poiskali v jami Grad, ki se nahaja pod stolpom. Domnevno naj bi iz jame vodila pot v stolp, vendar naj bi bil vhod zabetoniran. Obrambni stolp od daleč izgleda kot peč, zato je kraj, ki se nahaja pod njim dobil ime Podpeč.

Do stolpa je mogoč peš dostop po strmi, a kratki markirani poti. Avto lahko pustite na koncu poti in se povzpnete do stolpa iz katerega je lep razgled na samo vasico Podpeč, Rižansko dolino in koprski zaliv. Od stolpa pa lahko nadaljujete po markirani poti do Zjata, enega od vrhov Kraškega roba.

Razgled iz Podpeči na vas Hrastovlje
Razgled iz Podpeči na vas Hrastovlje

Na FB strani Happy Petra najdeš tudi posnetek razgleda iz vasi Podpeč na Hrastovlje, verjamem pa daje iz stolpa razgled še precej boljši. Gotovo se še vrnem, da obiščem stolp in poročam, kako je bilo v višavah.  🙂

Fantastičen izlet po zaledju Istre

Fantastičen izlet po zaledju Istre

Včeraj sem imela 😍fantastičen dan😍 – naredila več kot 200kmpo zaledju Istre.🌄 Pokrajine na poti so me res fascinirale, ob tem pa sem pomislila, da kakšna škoda je, da bo to lepoto občudoval le malokdo, saj si ljudje niti ne predstavljajo kakšne nore pokrajine nas obdajajo.💜
Včasih res ni treba daleč, da vidiš čudovite kraje…

 

Obiskala sem naslednje kraje, o katerih bodo tudi sledili blogi:

Podpeč – obrambni stolp
Zazid – hostel
Rakitovec
Roč – središče glagoljašev
Kotle – ruralna arhitektura, dobra hrana, naravni kotli za kopanje
Hum – najmanjše mesto na svetu
Motovun – filmski festival
Grožnjan – mesto umetnikov

Plaže v Ankaranu – Sv. Katarina

Divja plaža Sv. Katarina

plaža Sv. Katarina, Ankaran

Plaža Sv. Katarina se nahaja le nekaj sto metrov pred tablo za Ankaran. Parkirišče na plaži na Sv. Katarini ni sicer prav ogromno, je pa urejeno in brezplačno.

Na plaži na Sv. Katarini se nahaja manjša marina, betonski pomol in krajša betonska plaža ob športnih igriščih za odbojko na mivki. Levo od marine v smeri proti luki Koper se nahaja školjčna sipina oziroma pokopališče školjk. Kakorkoli, vsekakor zanimiv kraj za obisk!

pot ob morju, plaža Sv. Katarina, Ankaran

Plaža Sv. Katarina je betonska, desno od igrišč za odbojko poteka urejena pot proti kampu Adria Ankaran. Joj, kako so mi všeč takšne poti! Del te poti ob morju je tudi obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju. Voda na Sv. Katarini ni najbolj kristalna, saj je podlaga muljasta, na prvi pogled pa izgleda kot mivka. Na plaži je voda dolgo časa nizka, zato bi rekla, da je primerna za majhne otroke, ki se radi igrajo v nizki vodi. Na plaži lahko tu in tam najdete senco pod kakšnim drevesom. Ob močni oseki pa se zna zgoditi, da boste rekli: ja kje pa je tu voda?

divja plaža Sv.Katarina, Ankaran

Plaža je primerna za ljubitelje narave in divjih plaž. Tu lahko uživate v miru, iščete življenjski navdih, kujete nove ideje. Sama sem letos že nekajkrat obiskala divjo plažo na Sv. Katarini in verjamem, da se bom še potikala tam okrog.

Vendar kljub vsemu bodite previdni. Nazadnje, ko sem bila tam z nosečo  sestro in njenim fantom, nas je nekdo v grmovju oziroma trstičju opazoval in čakal na primeren trenutek (da bi šli vsi v vodo), da bi nas lahko okradel. Na plaži smo se zaradi čudovite narave tudi fotografirali in očitno smo nekemu naključnemu predrznežu padli v oči. Previdno! Za nas se je končalo dobro, saj sem sama še pravi čas zaslišala šumenje izza trstičja za menoj in vstala ter pogledala kaj se dogaja. Tip je začel teči, ko je videl, da sem ga opazila. Občutki so bili grozni, saj je bil le dobra 2 m za mojim hrbtom.

Na plaži na Sv. Katarini se nahaja manjši kamp. Ob igriščih za odbojko je bar, za bolj lačne želodčke pa bo poskrbel Sv. Katarina Restaurant&Motel. V tej restavraciji sem že jedla, ko smo imeli v družini krst in moram reči, da sem bila s hrano zelo zadovoljna – kot zahteven gost. Sv. Katarina Restaurant&Motel ima za svoje goste lastno parkirišče.
divja plaža, Sv. Katarina, Ankaran

obrežno močvirje, plaža Sv. Katarina, Ankaran

obrežno močvirje, plaža Sv. Katarina, Ankarandivja plaža Sv. Katarina, Ankaran

plaža Sv. Katarina, Ankaran

plaža Sv. Katarina, Ankaran

Školjčna sipina

Školjčna sipina ali pokopališče školjk

Pokopališče školjk

Kar malo jezna sem sama nase, da nisem prej odkrila čudovitega kraja v moji bližini. Potrebovala sem kar 6 let, da sem odkrila školjčno sipino v zalivu Sv.Katarine pri Ankaranu. Prepričana sem, da je temu dolgemu odkrivanju botrovalo tudi nepoznavanje ali pa (bolj dvomim v ta razlog) nezanimanje tega edinstvenega kotička pri nas.

Školjčna sipina je v Evropi redkost, obstaja zgolj še ena v Španiji, pa še ta je manjša in po raznolikosti mehkužcev manj bogata kot je naša. Školjčna sipina v zalivu Sv. Katarine je dolga 170 m, na njej pa so našli krepko preko 100 različnih vrst školjk in polžev. Danes na školjčni sipini najdemo predvsem veliko količino svedrcev (Turitella communis), slonovih zobkov (Dentalium vulgare) in volekov –  bodičastih&čokatih (Bolinus brandaris, Trunculariopsis trunculus). Pravi mali raj!

Školjčna sipina

Školjčni sipini na Sv.Katarini rečemo tudi pokopališče školjk. Ta zanimiv kratek pas slovenske obale je nastal kot posledica poglabljanja morskega dna v korist tovornega pristanišča v luki Koper.

DOSTOP: Če prihajate iz avtoceste ali smeri iz Kopra potem malo pred Ankaranom zavijete levo proti zalivu Sv.Katarine. Običajno je označeno z nekakšnim plakatom. Parkirišče v zalivu Sv.Katarine je brezplačno (pohvale občini Ankaran!). Pred seboj boste videli marino, desno od nje so odbojkarska igrišča, na levi strani pa se nahaja pokopališče školjk – 3 minute peš iz parkirišča. Koordinate kraja: 45.569607, 13.7428793 – pokopališče školjk.

Pokopališče školjk Ankaran

Školjčišče Ankaran

Školjčna sipina Slovenija

Pokopališče školjk

Pokopališče školjk, školjčna sipina