Lampedusa: spomenik “vrata Evrope”

Lampedusa – spomenik “vrata Evrope”

Spomenik, ki predstavlja nekakšna vrata, je obrnjen proti Afriki. Postavili so ga leta 2008 in je bil narejen iz železa in prekrit s keramičnimi ploščicami, ki so tukaj del sicilijanske tradicije. V desetlenem boju na izpostavljenem območju je vrhnje plasti ploščic preprosto odnesel veter. Spomenik “vrata Evrope” (Porta d’Europa) se nahaja med marino in začetkom letališča.

Spomenik je posvečen vsem, ki so se v boju za boljši jutri, na veliko prepolnih čolnih, podali na negotovo pot čez morske valove. Na poti upanja mnogim ni uspelo doseči kopnega. Sredozemsko morje je tako postal večni dom mnogih, ki so se podali na to nevarno morsko pot z upanjem na boljšo prihodnost.

Lampedusa, vrata v Evropo

Lampedusa – vrata v Evropo…
…predvsem za begunce, po katerih je otok v medijih precej znan. V marini je možno videti tudi pravo pokopališče begunskih čolnov. Danes Lampeduza ni več tako aktualna glede beguncev, saj ti ubirajo druge poti. Tako da le brez skrbi – staršem in starim staršem lahko mirno poveste, da tukaj ni več nobenega begunca in vam lepo v miru pustijo, da greste na prijetne počitnice.

Malo več kot 100 km od Tunizijske obale in okrog 200 km južno od Sicilije leži ta majčken otoček, ki v dolžino meri okrog 9 km in je v najširšem delu širok 3 km. Lampedusa spada sicer pod Sicilijo in je del Pelagijskega otočja, kamor spadata še otoka Linosa in Lampione.

Otok Lampedusa ima okrog 5000 prebivalcev, vendar se ta številka izven turistične sezone, ki se konča konec septembra še zmanjša. Veliko prebivalcev se tekom hladnejšega dela leta odseli v celinski del Italije. Enako bo naredila najina gostiteljica, ki sicer tekom sezone oddaja sobe v B&B Pasta&Cannola. Apartma je na dobri lokaciji, v samem centru mesteca, v bližini glavne promenade in cerkve. Na vrhu hiše je lepa terasa, kjer vsak dan zajtrkujeva in pijeva dobro kavo, ki nama jo pripravi lastnica apartmaja.

Trenutno sva na Lampedusi v času krompirjevih počitnic in občasno se počutiva kot na samotnem otoku. Večina restavracij je že zaprtih. Ljudi teh nekaj dni ni bilo kaj dosti na spregled, na ulici skoraj nikogar, ceste prazne. Sicer so na uličicah bili parkirani avtomobili, ampak domačinov zunaj ni bilo. No, danes, en dan pred praznikom (1. november) so se domačini le nekoliko zbudili, hodili kupovat cvetje za grobove in šli še po kakšen nakupovalni opravek. Prej pa 4 dni ni bilo nikjer nikogar, samo redki turisti, pa še to so bili tisti, ki sva jih videla skupaj z nama na letalu. Da ne bo pomete, poleti je tukaj taka turistična gneča, del katere nikakor ne bi želela biti. Zato mi je ta »negužva« prav všeč.

Na Lampeduso sva iz Benetk letela z letalsko družbo Volotea. Volotea leti na Lampeduso tudi iz naslednjih letališč: Milano Bergamo, Turin, Verona, Genoa.
Alan je sprva kupil samo enosmerne letalske karte, ker so bile smešnih 9 €. Nato pa sva manj kot teden dni pred odhodom na Lampeduso kupila še povratne za 100 €.  Sprva so bile 154 € in jih nekako nisva hotela kupit in potem priložnost ob padcu cene in hop – hitro v akcijo. Konec julija je bilo možno povratne karte za ta termin kupiti za 87 €. Žal sva to ponudbo spregledala, jo pa je objavila stran za ugodna potovanja “Po svetu”, ki jo spremljam tudi na Facebooku.

Otok je obvladljiv peš, še malo bolj luštno pa ga je raziskovati s skuterjem – za 10 € na dan nama ga je dala v najem prijazna lastnica apartmaja B&B Pasta&Cannola. Ponudila nama je tudi možnost najema avtomobila, ki bi naju stal 20 € – fiat punto kabriolet. S skuterjem se praktično lahko voziva vsepovsod, celo po slabih poteh ali brezpotjih. Z njim lahko prideva bistveno dlje kot pa bi na primer z avtomobilom. S skuterčkom se nama je najbrž še bolj luštno voziti, ker ga doma nimava. Mislim, da Alan še posebej uživa v vožnji s skuterjem, on bi se samo vozil in vozil, včasih se celo še pozabi ustaviti za nakup v trgovini, toliko se spozabi in uživa v vožnji z njim. Ups, cena goriva je pa nekoliko dražja kot pri nas, ampak ni panike, rezervoar skuterja je majhen in je za 5 € tank skoraj poln.

Kaj se počne na Lampeduzi? Predvsem se uživa. Uživa na lepih plažah, ena najlepših je »zajčja plaža«. Ta plaža je znana še po tem, da je ena izmed zadnjih plaž v Evropi, kamor želve vrste glavata kareta odlagajo svoja jajca. Mi Slovenci uživamo predvsem v metanju v sredozemske valove, saj v Sloveniji takih valov ni, ali pa so samo ob neurjih – takrat pa žal ni najbolj primeren čas za kopanje v morju. Kdor se rad potaplja ali snorklja, ne sme iti na Lampeduzo brez maske.

Rakitovec

Rakitovec

RakitovecRakitovec leži ob železniški progi Divača – Pulj in ima zadnjo, lepo urejeno železniško postajo na slovenski strani meje. Istrska vasica Rakitovec je tekom zgodovine nosila različna imena. Ljudsko izročilo pravi, da ime vasi izhaja iz italijanske besede granchino, kar pomeni rak. Pod vasjo naj bi bilo nekdaj jezero, kjer so imeli svoj življenjski prostor tudi raki.Rakitovec

V vasi Rakitovec lahko opazujemo tipično istrsko arhitekuro, kot so leseni balkoni, izklesani kamniti okenski okvirji in vhodi na dvorišča hiš. V starem delu vasi stoji tudi cerkev Sv. križa. Novejši del vasi se nahaja v bližini železniške postaje Rakitovec.

Rakitovec, železniška postaja

Zanimivo je, da je imela tako majhna vas tudi osnovno šolo. Zgradili so jo vaščani sami in sicer brez kakršnihkoli denarnih sredstev od drugod, saj so se odločili imeti pouk v slovenskem jeziku.

Nedaleč naprej od železniške postaje se nahaja maloobmejni mejni prehod Rakitovec, danes obdan s panelno ograjo in bodečo žico, ki so se jo odločili postaviti zoper nenadzorovanega prihoda migrantov po balkanski poti. Žal panelna ograja in bodeča žica zelo kazita izgled čudovite pokrajine, ki se odpira našemu pogledu.
Rakitovec

Zazid, hostel Xaxid

Zazid, hostel Xaxid

Zazid
Zazid

Pot me je iz Podpeči vodila mimo mirne vasice Zazid, ki je bil v zgodovinskih virih zaznamovan kot Xaxid, kar pomeni kamnita vas. Ta umaknjena vasica, v kateri lahko še opazimo značilno istrsko arhitekturo, se ponaša kar s hostlom imenovanim Xaxid. Do njega vodijo lepe usmerjevalne table, tako da ga ni moč zgrešiti. Hostel Xaxid je odlično izhodišče za plezalce,

raziskovalce Kraškega roba, skratka vse, ki si želijo miru in dobre izhodiščne točke za bližnje in daljne izlete po slovenskem zaledju. Verjamem, da mora biti v hostlu Xaxid luštno, saj sem zasledila, da ga vodi srčna mlada družinica.
Zazid, Kraški rob

Zazid, zaledje Istre

Obrambni stolp Podpeč

Obrambni stolp nad vasjo Podpeč

Obrambni stolp nad vasjo Podpeč
Obrambni stolp nad vasjo Podpeč

Podpeč je od Črnega Kala oddaljena dobrih 5 km in pot nas še čez dve vasici – Loka in Bezovica. Podpeč je majhna istrska vasica pod Kraškim robom skozi katero se vije ozka cesta, pod samo vasico pa gre železniška proga Ljubljana – Koper. Nedolgo nazaj so vasico Podpeč ogrožali tudi gozdni požari, ki so jih domnevno sprožili vlaki, ki vozijo mimo. Zanimiva razgledna točka je obrambni stolp.

Če boste obiskali romantično utrdbo stari grad nad Črnim Kalom, potem se boste morda odločili tudi za ogled obrambnega stolpa pri Podpeči.

Obrambni stolp Podpeč
Obrambni stolp Podpeč

17-metrski kamniti stolp se dviga na strmem pobočju Kraškega roba. Stolp je služil kot obramba pred Turki in drugimi sovražniki, ki so si želeli ozemlja. Podnevi so iz stolpa bližnje prebivalce opozarjali z dimom, ponoči pa z ognjem. Prebivalci so si zatočišče v hudih časih poiskali v jami Grad, ki se nahaja pod stolpom. Domnevno naj bi iz jame vodila pot v stolp, vendar naj bi bil vhod zabetoniran. Obrambni stolp od daleč izgleda kot peč, zato je kraj, ki se nahaja pod njim dobil ime Podpeč.

Do stolpa je mogoč peš dostop po strmi, a kratki markirani poti. Avto lahko pustite na koncu poti in se povzpnete do stolpa iz katerega je lep razgled na samo vasico Podpeč, Rižansko dolino in koprski zaliv. Od stolpa pa lahko nadaljujete po markirani poti do Zjata, enega od vrhov Kraškega roba.

Razgled iz Podpeči na vas Hrastovlje
Razgled iz Podpeči na vas Hrastovlje

Na FB strani Happy Petra najdeš tudi posnetek razgleda iz vasi Podpeč na Hrastovlje, verjamem pa daje iz stolpa razgled še precej boljši. Gotovo se še vrnem, da obiščem stolp in poročam, kako je bilo v višavah.  🙂

Fantastičen izlet po zaledju Istre

Fantastičen izlet po zaledju Istre

Včeraj sem imela 😍fantastičen dan😍 – naredila več kot 200kmpo zaledju Istre.🌄 Pokrajine na poti so me res fascinirale, ob tem pa sem pomislila, da kakšna škoda je, da bo to lepoto občudoval le malokdo, saj si ljudje niti ne predstavljajo kakšne nore pokrajine nas obdajajo.💜
Včasih res ni treba daleč, da vidiš čudovite kraje…

 

Obiskala sem naslednje kraje, o katerih bodo tudi sledili blogi:

Podpeč – obrambni stolp
Zazid – hostel
Rakitovec
Roč – središče glagoljašev
Kotle – ruralna arhitektura, dobra hrana, naravni kotli za kopanje
Hum – najmanjše mesto na svetu
Motovun – filmski festival
Grožnjan – mesto umetnikov

Plaže v Ankaranu – Sv. Katarina

Divja plaža Sv. Katarina

plaža Sv. Katarina, Ankaran

Plaža Sv. Katarina se nahaja le nekaj sto metrov pred tablo za Ankaran. Parkirišče na plaži na Sv. Katarini ni sicer prav ogromno, je pa urejeno in brezplačno.

Na plaži na Sv. Katarini se nahaja manjša marina, betonski pomol in krajša betonska plaža ob športnih igriščih za odbojko na mivki. Levo od marine v smeri proti luki Koper se nahaja školjčna sipina oziroma pokopališče školjk. Kakorkoli, vsekakor zanimiv kraj za obisk!

pot ob morju, plaža Sv. Katarina, Ankaran

Plaža Sv. Katarina je betonska, desno od igrišč za odbojko poteka urejena pot proti kampu Adria Ankaran. Joj, kako so mi všeč takšne poti! Del te poti ob morju je tudi obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju. Voda na Sv. Katarini ni najbolj kristalna, saj je podlaga muljasta, na prvi pogled pa izgleda kot mivka. Na plaži je voda dolgo časa nizka, zato bi rekla, da je primerna za majhne otroke, ki se radi igrajo v nizki vodi. Na plaži lahko tu in tam najdete senco pod kakšnim drevesom. Ob močni oseki pa se zna zgoditi, da boste rekli: ja kje pa je tu voda?

divja plaža Sv.Katarina, Ankaran

Plaža je primerna za ljubitelje narave in divjih plaž. Tu lahko uživate v miru, iščete življenjski navdih, kujete nove ideje. Sama sem letos že nekajkrat obiskala divjo plažo na Sv. Katarini in verjamem, da se bom še potikala tam okrog.

Vendar kljub vsemu bodite previdni. Nazadnje, ko sem bila tam z nosečo  sestro in njenim fantom, nas je nekdo v grmovju oziroma trstičju opazoval in čakal na primeren trenutek (da bi šli vsi v vodo), da bi nas lahko okradel. Na plaži smo se zaradi čudovite narave tudi fotografirali in očitno smo nekemu naključnemu predrznežu padli v oči. Previdno! Za nas se je končalo dobro, saj sem sama še pravi čas zaslišala šumenje izza trstičja za menoj in vstala ter pogledala kaj se dogaja. Tip je začel teči, ko je videl, da sem ga opazila. Občutki so bili grozni, saj je bil le dobra 2 m za mojim hrbtom.

Na plaži na Sv. Katarini se nahaja manjši kamp. Ob igriščih za odbojko je bar, za bolj lačne želodčke pa bo poskrbel Sv. Katarina Restaurant&Motel. V tej restavraciji sem že jedla, ko smo imeli v družini krst in moram reči, da sem bila s hrano zelo zadovoljna – kot zahteven gost. Sv. Katarina Restaurant&Motel ima za svoje goste lastno parkirišče.
divja plaža, Sv. Katarina, Ankaran

obrežno močvirje, plaža Sv. Katarina, Ankaran

obrežno močvirje, plaža Sv. Katarina, Ankarandivja plaža Sv. Katarina, Ankaran

plaža Sv. Katarina, Ankaran

plaža Sv. Katarina, Ankaran

Školjčna sipina

Školjčna sipina ali pokopališče školjk

Pokopališče školjk

Kar malo jezna sem sama nase, da nisem prej odkrila čudovitega kraja v moji bližini. Potrebovala sem kar 6 let, da sem odkrila školjčno sipino v zalivu Sv.Katarine pri Ankaranu. Prepričana sem, da je temu dolgemu odkrivanju botrovalo tudi nepoznavanje ali pa (bolj dvomim v ta razlog) nezanimanje tega edinstvenega kotička pri nas.

Školjčna sipina je v Evropi redkost, obstaja zgolj še ena v Španiji, pa še ta je manjša in po raznolikosti mehkužcev manj bogata kot je naša. Školjčna sipina v zalivu Sv. Katarine je dolga 170 m, na njej pa so našli krepko preko 100 različnih vrst školjk in polžev. Danes na školjčni sipini najdemo predvsem veliko količino svedrcev (Turitella communis), slonovih zobkov (Dentalium vulgare) in volekov –  bodičastih&čokatih (Bolinus brandaris, Trunculariopsis trunculus). Pravi mali raj!

Školjčna sipina

Školjčni sipini na Sv.Katarini rečemo tudi pokopališče školjk. Ta zanimiv kratek pas slovenske obale je nastal kot posledica poglabljanja morskega dna v korist tovornega pristanišča v luki Koper.

DOSTOP: Če prihajate iz avtoceste ali smeri iz Kopra potem malo pred Ankaranom zavijete levo proti zalivu Sv.Katarine. Običajno je označeno z nekakšnim plakatom. Parkirišče v zalivu Sv.Katarine je brezplačno (pohvale občini Ankaran!). Pred seboj boste videli marino, desno od nje so odbojkarska igrišča, na levi strani pa se nahaja pokopališče školjk – 3 minute peš iz parkirišča. Koordinate kraja: 45.569607, 13.7428793 – pokopališče školjk.

Pokopališče školjk Ankaran

Školjčišče Ankaran

Školjčna sipina Slovenija

Pokopališče školjk

Pokopališče školjk, školjčna sipina

SUPOTSKI SLAP – slap pod Pomjanom in Koštabono

SUPOTSKI SLAP pod Pomjanom in Koštabono

Supotski slap, slovenska Istra

Izhodišče: Pomjan, parkirišče pri pokopališču (nad razgledno točko)
Dolžina: 2 km v eno smer (približno 30 min hoje)

Najprej se naužijemo razgleda, ki ga pod parkiriščem nudi razgledna točka na koprski in tržaški zaliv ter zaledje Istre. Peš se podamo po glavni cesti proti drugemu koncu vasi, kjer pri manjši rumeni cerkvici in avtobusni postaji zavijemo proti gozdu. Na tem mestu lahko opazimo rumeno usmerjevalno tablo za Supotski slap. Ko gremo mimo zadnje hiše se asfalt konča in začne se kolovozna pot, ki nas pelje mimo pašnika na katerem se pasejo prikupni osliček, poni in mini pujsek. Le malo naprej lahko na levi strani poti pod košatim drevesom opazimo ograjen star vodnjak, ki je žal nedelujoč. Pot je ves čas označena z rdeče-modrimi oznakami, ki jih lahko najdemo na kamnih po poti, na drevesnih deblih in kamnitih škarpah.

Supotski slap, slovenska Istra

Pot iz Pomjana do Supotskega slapu je krožna, zato se na enem delu poti lahko odločimo, da bomo nadaljevali po desni ali levi poti (označeno z modro puščico na tleh, ki kaže obe možni  poti). Desna pot je nekoliko krajša in po deževju manj razmočena (preverjeno!).  Pot se precej spušča navzdol, vendar lahko ob tem uživamo ob razgledih na oljčne nasade in Koštabono. Desna pot nas pripeljale na vrh Supotskega slapu. Za pogled iz druge perspektive, torej iz spodnje strani, moramo pot nadaljevati po levem bregu nekoliko v hrib in nato na desni strani poiščemo  pot, ki strmo vodi navzdol do razgledne točke iz spodnje strani Supotskega slapu. Potem sledi čas za uživanje in sprostitev pod 14 m visokim slapom s turkiznim tolmunom in žuborečo vodo, ki se steka naprej v dolino.

Supotski slap, slovenska Istra

Supotski slap, slovenska Istra

Pot nazaj lahko nadaljujemo po drugi strani ali pa se vrnemo po isti poti. Vrnitev po drugi poti (torej leva smer na razcepu poti, ki sem jo prej opisovala) lahko združimo še z obiskom starega zaselka Pomjana, ki se imenuje Na Laborju.

Tu sicer še nisem bila, vendar mislim, da mora biti zanimivo. Tu naj bi stalo nekaj precej starih hiš oziroma obzidij hiš. Nisem še bila, saj mi je ogled nedavno predlagal sodelavec, ki te skrite kotičke dobro pozna. Ob naslednjem obisku gotovo obiščem tudi to! Zanimivo je, da na Googlovih zemljevidih tega nekako ni videti, zato vam bom zaupala kar koordinate zapuščenega zaselka Na Laborju. Torej za zaselek Na Laborju so koordinate naslednje: 45.491257, 13.748046 (na Google zemljevidu te koordinate le vnesemo v iskalnik – kot sicer ime kraja in že nam pokaže iskano na zemljevidu).

Uživajte v čudovitih prizorih narave in do nje ravnajte spoštljivo.

Supotski slap, slovenska IstraOglejte si še dodatne slike divje razmočene poti do Supotskega slapu na moji FB strani Happy Petra.

Pomjan, istrska vas

ISTRSKA VASICA POMJAN

Pomjan
Pomjan, slovenska Istra

V koprskem zaledju Šavrinskega gričevja leži vasica Pomjan, ki je mnogim Slovencem poznana iz popularne TV serije Usodno vino. Ni naključje, da so si televizijci izbrali Pomjan kot kuliso romantične serije. Sama imam to srečo, da se lahko vsako jutro peljem v službo skozi Pomjan in uživam v prebujanju vasi ob najrazličnejših vremenskih pojavih.

Pomjan (LAT. Pomillinum, Paconius) je bil naseljen že v antičnih časih, saj je mimo peljala rimska cesta, ki je povezovala Trst/Koper s Puljem. V vasi in njeni okolici so našli ostanke rimskih naselbin in druge tipične predmete tistih časov. Pomjan je bil v času vojne požgan, a so vas kasneje obnovili. V začetku 20. stoletja je v bila v Pomjanu ustanovljena tudi šola.

Na sprehodu skozi vas lahko opazujemo ohranjeno tipično istrsko vaško arhitekturo, nekatere izmed hiš pa so popolnoma nove. Skozi umaknjeno gručasto vasico pelje ozka cesta, hiše pa se pogosto držijo ena druge. V vasi stojita dve cerkvi, vsaka na eni strani vasi. Iz smeri Šmarij boste ob cesti ugledali manjšo, toplo rumeno cerkev Marininega rojstva. Posebnost cerkve Marijinega rojstva so freske iz začetka 15. stoletja in glagolski napisi. Na drugi strani vasi stoji večja cerkev sv. Jurija katerega vhod krasijo štirje z loki povezani stebri. Ob cerkvi sv. Jurija samostojno stoji mogočni zvonik, ki ga ne morete zgrešiti. Na zvoniku je reliefno upodobljen sv. Jurij, ki ubija zmaja.

DOGODKI: Oživel Pomjan

IZHODIŠČE ZA IZLET: Slap Supot, oddaljen približno pol ure hoda

DOSTOP: Na Pomjan lahko pridemo iz vzhodne ali zahodne smeri. Precej slaba pot se vije iz smeri Šmarij, lahko pa dostopamo iz smeri Vanganel-Babiči-Marezige, kjer pri Babičih pred avtobusno postajo zavijemo desno v hrib. Cesta proti Pomjanu se strmo dviga, na vrhu nas pričaka razgledna ploščad z informacijsko tablo. Avto lahko parkiramo par korakov stran ob pokopališču in uživamo v razgledu.

Pomjan, istrska arhitektura

Pomjan, istrska arhitektura

Pomjan, istrska arhitektura

Pomjan, istrska arhitektura

Pomjan, slovenska Istra

Več slik Pomjana najdete na moji FB strani Happy Petra.