Domači slivovi cmoki

slivovi cmoki z drobtinicami

Predstavljam vam eno izmed mojih najljubših domačih sezonskih jedi – slivove cmoke (ali po domače “češplovi cmoki” 🙂 ). Priprava je hitra in nezahtevna, želodčki pa bodo prav gotovo hvaležni in nekaj časa siti. Slivove cmoke lahko ponudite kot glavno jed ali pa za sladico, kakor želite (jaz jih jem skoraj vedno za glavno jed, tako so mi dobri 😉 ).

Sestavine:
1 kg krompirja
40 dag ostre moke
1 jajce
pol lončka kisle smetane
sol
pribl. 30 srednje velikih sliv

Priprava:
Olupimo krompir in ga narezanega na kose kuhamo v osoljeni vodi. Skuhan krompir ocedimo in stresemo nazaj v posodo. Krompirju dodamo kislo smetano in zmiksamo v pire. V ne preveč vroč krompir (pire) dodamo še jajce in še enkrat premešamo/zmiksamo.

V drugo posodo stesemo ostro moko in žličko soli ter premešamo. Dodamo krompirjev pire. Vse skupaj zmešamo skupaj z rokami (pomokanimi), da dobimo gladko testo.

kvadratki s slivamiNa pomokanem prtu testo razvaljamo (na debelino pribl. 1 cm) v obliko kvadrata (če rata delfin nič hudega ;-)). Z nožem zarežemo v testo in naredimo kvadrate velikosti pribl. 10x10cm. 

Na sredino vsakega kvadratka damo izkoščičeno slivo (lahko tudi samo polovico slive, če imate velike) in sladkorja po okusu (1-2 žlički). Stisnemo robove kvadratov in oblikujemo cmok.

slivovi cmoki

Slivove cmoke kuhamo v vreli slani vodi, na srednje močnem ognju. Kuhajo se približno 10 min (sveže pripravljeni cmoki). Ko cmoki priplavajo na površje so skoraj kuhani, pustimo še minuto ali dve. Po želji lahko cmoke zabelimo z drobtinicami, ki smo jih prepražili na maslu. K slivovim cmokom lahko ponudimo še sadni kompot.

(Ostale cmoke lahko zamznemo in uporabimo, ko nam bodo spet zadišali. Zamrznjeni cmoki se kuhajo kakšno minuto dlje. Iz recepta pride 25-30 slivovih cmokov, odvisno od debeline testa in velikosti sliv.)

Pa dober tek 😀 .

Poletni izlet: Blejski Vintgar – Bohinjsko jezero – Bled (Slovenija)

 Blejski Vintgar                                                                          
Mesec nazaj sem v google vtipkala  “lepote slovenije, skriti kotički slovenije” in prišla do Blejskega Vintgarja ali če hočete drugače soteske Vintgar. Navdušena sem bila na fotografijami in komentarji ljudi. Kaj torej preostane? Da si poiščete dobro družbo in akcija proti Gorenjski, natančneje proti Bledu.

Ko pridete na glavno križišče na Bledu, zavijete desno proti Pokljuki. Sledite tablam za Spodnje Gorje, kasneje pa bodite pozorni za table za Blejski Vintgar. Pred vstopom v sotesko je dovolj parkirnega prostora, usmerjajo tudi redarji.  Za orientacijo: to je približno 4 km iz Bleda.

Vstopinina: odrasli 4 €, študentje, skupine 3€, otroci še ceneje 🙂
Delovna sezona: od aprila do novembra (čeprav obisk najbolj prija v kakšnem vročem dnevu, ko je sprehod skozi sotesko prava osvežitev)
Ne(dostopnost): ozka pot ima več stopnic, zato vožnja z otroškimi vozički žal odpade

Blejski Vintgar

Turistično je Blejski Vintgar prava atrakcija in je zelo obiskan. Kar težko sem verjela, da je bilo med tednom toliko turistov, Slovencev skoraj nismo opazili. Prav zato predvidevam, da je med vikendom še veliko več ljudi kot med tednom, zato obisk priporočam med tednom.

 

 

 

 

Soteska Vintgar

Vintgar, geografsko gledano, je izredno ozka soteska, enako široka tako na dnu kot pri vrhu. Blejski Vintgar je dal ime tudi drugim podobnim soteskam po Sloveniji (Iški, Bistriški). Sotesko je vrezala reka Radovna, med hriboma Boršt in Hom, poraslima z bukovim gozdom. Odkrila sta jo gorjanski župan Jakob Žumer in kartograf, fotograf Benedikt Lergetporer, leta 1891. Danes je ogled možen iz urejenih galerij, vsekanih v skalovje soteske. Dolžina poti v eno smer je 1,5km, vendar vas bodo številne brzice, tolmuni in bučanje vode tako navdušili, da se boste kar naprej ustavljali in hoteli v fotografski objektiv ujeti lepoto reke. 

13-metrski slap Šum

Ob koncu soteske vas pričakata kar 2 slapova, prvi je sicer umetni, saj je reka zajezena za potrebe hidroelektrarne Vintgar. Nad tem  slapom pa teče tudi železniška proga Jesenice-Most na Soči. Spektakularen pogled vam ne uide. Čisto na koncu pa vas pričaka  še naravni 13-metrski slap Šum, ki vam bo prav gotovo vzel dih in počutili se boste kot v raju.

 Torej, biserček narave ste videli, zdaj pa proti obali Bohinjskega jezera. Vzamete dekco, nekaj malega hrane, kopalke, sončno kremo, brisačko in to je vse kar potrebujete za popoldanski piknik ob Bohinjskem jezeru. Sicer ni tako toplo in slano kot morje 😉 , pa vendar je voda primerna za kopanje. Obala jezera je lepo urejena in brez težav najdete senco, če vam je prevroče.

Za konec pa še na Bled na sprehod, večerjo, slavno blejsko kremno rezino in še kaj se bo našlo.

Uživajte in izkoristite tople, vroče dni za mini izlete po Sloveniji. Pozdravček 😎

Domače energijske ploščice

Sestavine za domače energijske ploščice

Za izdelavo domačih energijskih ploščic potrebujemo:
70g ovsenih kosmičev
50g mandljev
100g rozin
100g suhih sliv
100g suhih fig
100g kokosove moke
4-6 žlic medu

Priprava:
V srednje veliko posodo najprej stresemo kokosovo moko, temu pa dodamo mandlje, ki smo jih prej zmiksali v multipraktiku. Suhi sestavini premešamo. V multipraktiku zmiksamo rozine, slive in fige ter vse skupaj dodamo v posodo s kokosovo moko in mandlji. Z vilicami poskušamo sestavine v posodi enakomerno porazdeliti (rozine, slive in fige se sicer precej lepijo med seboj). Dodamo med, da se sestavine med seboj sprimejo. Med dodajamo po žlicah in vsakič nekoliko premešamo ter ocenimo, če se sestavine med seboj sprimejo. Maso pregnetemo in poskušamo narediti dve kepi.

Ovsene kosmiče stresemo v drugo, manjšo posodico ter jih prelijemo z 1 dl vrele vode. Počakamo par minut, da se kosmiči namočijo. Ovsene kosmiče precedimo skozi cedilo, da odvečna voda odteče ter jih dodamo v posodo z ostalimi sestavinami ter še enkrat vse skupaj pregnetemo in ponovno oblikujemo v kepo ali dve.

Na čisti, gladki površini (pult, deska za rezanje) iz kepe oblikujemo kvadrat ali pravokotnik. Pred tem pult ali desko za rezanje potresemo z malo kokosove moke, da se masa preveč ne prime na podlago. Z nožem zarežemo v testo in določimo kolikšne ploščice bomo oblikovali. Pri oblikovanju si pomagamo s kokosovo moko, da so ploščice čvrstejše in ne preveč lepljive. Energijske ploščice nalagamo na krožnik in postavimo v hladilnik za nekaj ur, da se ploščice še nekoliko strdijo.

 In okusne domače energijske ploščice so pripravljene 🙂  🙂

Domače energijske ploščice
Domače energijske ploščice

 

 

Planina Preval in Begunjščica (Slovenija)

Ravno teden dni nazaj smo imeli vaditelji plavanja dojenčkov in malčkov po Fredovi metodi zaključni team building (beri druženje 😎 ) s pohodom na planino Preval (Bornova pot) in Begunjščico.

Ob sedmih zjutraj smo bili že na izhodišču naše poti (veliko parkirišče pod planino oz. smučiščem Zelenica; iz avtoceste izvoz Ljubelj in nato v smeri mejnega prehoda) in pripravljeni na akcijo.
S kar uglednim tempom smo na planino Preval prišli že v dobri uri. Pot je nekoliko izpostavljena, vendar je zavarovana z jeklenicami. Sicer pa se lepo, enakomerno dviguje vse do planine Preval in je zato primerna za nedeljski izlet. Tudi vsi ljubitelji tunelov (tudi sama sem med njimi ;-)) bodo na poti prišli na svoj račun, saj pot vodi skozi umetno izklesan tunel (menda je Born sem peljal svoje ljubice s pretvezo, da gre na lov!), zato vam bosta svetilka in čelada (preventivno) prišla prav. Na planini stoji koča, kjer vam postrežejo s tipičnimi jedmi (sirovi štruklji, ajdovi žganici…) Planina Preval leži na nadmorski višini 1311 m.

Planina Preval
Planina Preval

 

Krava na planini Preval
Krava na planini Preval

Po tipičnem okrepčilu v planšariji smo zagrizli proti Begunjščici (2060m). Najprej je sledil precej strm del poti in so nam bile pohodniške palice v precejšnjo pomoč. Prebili smo se nad gozdno mejo in zame je sledil najlepši del poti (pritlikava trava, rožice, ovce).

Malo pod vrhoom Begunjščice so nas pozdravile ovce
Malo pod vrhom Begunjščice so nas pozdravile ovce

Po doseženem vrhu smo se spustili na severno pobočje Begunjščice in sicer po melišču (kar je bilo svojevrstno doživetje, pa tudi naporno) proti planini Zelenica. Po prihodu na cvetočo Zelenico smo si privoščili nekaj počitka in še zadnji pogled na Begunjščico, ki so jo počasi zakrivali oblaki. No, morda pa je bil zadnji počitek nekoliko predolg, saj nas je na poti iz Zelenice zadnje pol ure namočil dež in toča 😕 . Pa kljub temu, vsi smo se na koncu strinjali, da je izlet uspel in se poslovili z nasmeški na obrazu 😀 .

Rožice sredi melišča
Rožice sredi melišča

 

Najboljše darilo za rojstni dan – knjiga

Spet je leto naokrog in hočeš nočeš, se mora človek postarati. Seveda tudi letos ni izostalo praznovanje z mojimi najbližjimi, ki so me že za dobro jutro prijetno presenetili. Zjutraj sem poležala nekoliko dlje, da bi lahko bila čez dan dobre volje. Počasi se le odločim, da bo treba iz postelje. Začnem dvigati prvo roleto in poglej jih 😀

Fotografija2037

Mislim, da si predstavljate moj nasmeh ob pogledu na tole.

Nasmeh mi je privabil tudi kolega, ki mi je pustil voščilo na tajnici telefona. Saj veste, “trenutno nisem dosegljiva, po pisku pustite sporočilo”. In slišim znano melodijo za rojstni dan  zaigrano na kitaro in še njegov vokal. Izvirno, ni kaj 🙂

Tako. Popoldne je sledilo praznovanje. Torej, k bistvu. Moja družina mi je podarila knjigo, za katero sem par mesecev nazaj v knjigarni vzela letak, misleč da si nekoč kupim to knjigo. In zdaj jo imam, čisto svojo fantomsko knjigo [psi], neznanega avtorja s podpisom Eros. Težko vam opišem, kako sem bila prvič presenečena, da se je mami spomnila dogodka v knjigarni in vedela, kaj sem si želela. Če bi mi to ali katerokoli knjigo kupili pred leti, vam povem, da ne bi bila preveč navdušena. Včasih sem mislila, da dobrih knjig ni. Zdaj pa, ko stopim v knjigarno vidim knjige, ki bi jih z veseljem imela doma, da bi jih večrat prebrala. Želim si, da bi lahko nekoč imela svojo malo knjižnico. Tako, človek se spreminja. Ne vem, kdaj sem nazadnje dobila knjigo za darilo. To je RES najlepše darilo za tistega, ki zna ceniti vrednost dobre knjige. Premislite, ko boste naslednjič kupovali darilo, če morda ne bi zavili v knjigarno in poiskali zanimivo knjigo.

Knjiga [psi]

Več o knjigi www.psi.si

 

Spomladanski tečaji plavanja za dojenčke

Zimski tečaji plavanja dojenčkov se počasi zaključujejo. Vaditelji v Ljubljani in ne dvomim, da tudi ostali vaditelji po Sloveniji, smo zelo zadovoljni z napredkom gibanja dojenčkov v vodi. Zadnje ure je tako rekoč pri vseh opaziti sonožen odriv, ki je bil glavni cilj tečaja plavanja za dojenčke po Fredovi metodi.

Spomladanski tečaj plavanja za dojenčke se prične takoj po koncu zimskega tečaja, ki ga bomo zaključili ta teden. 10-urni tečaj se nadgrajuje iz uro v uro, kar zajema postopno navajanje na okolje, čas vadbe, zahtevnost ter stopnjevanje posameznih vaj. Proti koncu tečaja veliko ponavljamo, saj je za pričakovano gibanje potrebno veliko število ponovitev.

 V Ljubljani je še nekaj prostih mest, za več informacij pa si oglejte www.plavanje-dojenckov.com 

 

 

 

Snežne radosti na domačem dvorišču

snežne radosti

Letošnja zima je precej radodarna z snegom, saj smo dobili kar nekaj pošiljk snega. Snega se cestne službe in vozniki sicer niso preveč razveselili, je pa zato toliko večje veselje nastalo med najmlajšimi. Vsakodnevno preživljanje prostega časa na svežem zraku je v zimskem času za otroke neprecenljivo.  Otroci morajo zadovoljiti svojo potrebo po gibanju in igri, zato je pomembno, da jim to tudi omogočimo. Poskrbeti moramo le za dovolj topla oblačila (večplastnost), kapo ali trak, rokavice, šal in dobro obutev.

Predšolski otroci zimske radosti najpogosteje raziskujejo skupaj s starši. Lahko se odpravite samo na sprehod po komaj zapadlem snegu ali pa poiščete sani, se sprehodite do bližnjega hribčka in sankanje se lahko začne. Če pa v bližini nimate hriba, lahko otroke vlečete tudi po ravnini. Tako otroci kot odrasli obožujejo sankanje, zato nikoli ni prepozno za tovrstni užitek.

 

 

 

 

 

 

 

Starši, kdaj ste nazadnje naredili sneženega moža? Pokažite otrokom, kako se kotali kepa za izdelavo snežaka, da vam bodo lahko pomagali. Vzemite si nekaj časa za svoje sončke in se igrajte skupaj z njimi. Bodite spet malo otroci in ustvarjajte skupaj 🙂

snežak in iglu
Iglu s pingvinom in snežak je delo sestrične Zale in njenega očija.

Plavanje dojenčkov

Plavanje dojenčkov je pri nas dobilo dober odziv. Danes tako plava že 10% dojenčkov. Trenutna praksa pri nas je, da pričnemo s plavanjem dojenčkov z dopolnjenim 6 mesecem starosti dojenčka. Glavni pogoj, da lahko dojenčka pripnemo v rdeč Fredov plavalni obroč je, da samostojno drži glavico in tako lažje sodeluje pri vadbi. Plavanje dojenčkov ni mogoče primerjati s plavanjem odraslih, kot si nekateri napačno predstavljajo. Velikokrat me kdo vpraša, če dojenčki res plavajo. Dojenčku s Fredovim plavalnim obročem omogočimo, da se lahko varno giba v vodi z enim od staršev. Gre predvsem za gibanje dojenčka v vodi, poleg pa poskušamo spodbujati sonožni odriv, ki je pri dojenčkih prirojen, vendar izgine, ko shodi. Sonožni odriv je pomemben, saj je podoben udarcu z nogami pri učenju plavalne tehnike prsno ali pa “žabice”. Tako se otroku ni potrebno ponovno učiti udarca z nogami, le nadaljuje naučeno. Plavanje dojenčkov ugodno vpliva na psiho-fizični razvoj dojenčka. Dojenček leži v vodoravni legi (takšen kot je položaj pri plavanju) in pritisk, ki ga ustvarja voda na prsni koš, povzroči, da dojenček diha pospešeno ter tako ugodno vpliva na razvoj pljuč. Plavanje dojenčkov se nadgrajuje s plavanjem malčkov, pri tem se še vedno uporablja Fredov plavalni obroč, le da pri malčkih uporabljamo obroče oranžne in rumene barve.

Nostalgična Bosna in Šarganska osmica

Sarajevo

Konec septembra smo se skupaj še s tremi kolegi odpravili na vikend izlet po Bosni in pokukali tudi v Srbijo. Pobudnik in vodnik  nam je bil Tomaž Gorec, ki stvari “tam dol” pozna kot je treba. Petek, sobota in nedelja so minili kot bi trenil. Kaj vse smo videli, doživeli, občutili vam napišem v nadaljevanju…

Pobuda je padla na začetku letošnjega septembra. Uskladili smo se z datumi in 28.9-30.9. so bili dnevi v mojem planerju zasedeni. Z navdušenjem sem pričakovala dan odhoda.

Petek, 28.9.2012
Tomaž me nekaj minut čez šest zjutraj pobere pri meni doma. V Trebnjem se nama pridružita še Nataška in Aleš. Hitro smo na meji s Hrvaško in že se peljemo mimo Zagreba. Avtoceste so res super. Prvi, nekoliko daljši postanek smo imeli v kraju Slavonski Brod, kjer so nam Natašini sorodniki pripravili odličen zajtrk. Odprtost ljudi se vse bolj kaže. Objemi, veselje, nič ne ostane skrito.
Pot nas pelje naprej. Tomaž nas med vožnjo opozori, da naj bomo pozorni na bosanske piramide (Visoko), ki se bodo vsak čas odprle našemu pogledu. Waaw. Navdušena sem bila, ker sploh nisem pričakovala, da bomo videli tudi to. Za bosanske piramide sem slišala že prej, želela sem si, da bi jih kdaj lahko videla. In poglej, imam jih pred seboj. 

Naš naslednji cilj je Sarajevo. Ustavimo se blizu sarajevskega letališča in gremo na ogled slavnega Tunel-a. Ogledamo si video, ki so nam ga pripravili iz časov, ko je bilo Sarajevo oblegano leta 1993. Tunel, ki je bil dolg preko 700m in je bil speljan pod letališčem, je Sarajevu omogočil, da so preko njega dobili stvari, ki so jih potrebovali za preživetje. Danes je ohranjenega 20 m tunela, visokega 1,5 m. Verjetno ni potrebno poudariti, da je izkop potekal na roke, brez posebnih strojev.

Hiša tunel
V zadnjem delu te hiše je (v kleti) vhod v slavni tunel

Končno prispemo v Sarajevo. Na vsakem koraku nas spremljajo minareti, ki kažejo navzočnost islama. Poiščemo parkirišče in že uživamo utrip mesta. Tomaž nas pelje na burek. Jaz vzamem sirnico, Nataša mislim, da krompirušo, Tomaž nekaj s špinačo in Aleš mesnega. Poleg bureka vam servirajo navaden tekoči jogurt. O, kako dober burek. Dokler ne boste poskusili burek v Sarajevu, enostavno ne boste vedeli kaj je dober burek. Verjemite mi ali pa se prepričajte sami.

Najboljši burek
4 različne vrste bureka (sirov, mesni, s  krompirjem, s špinačo)

Vstopimo skozi nekakšna kamnita vrata, kot da bi stopili na nekakšen vrt. Na vrtu pa Begova džamija, ki je ena največjih in najpomembnejših na Balkanu. Obdajajo nas lipova drevesa, pred mošejo se nahaja še vodnjak za ritualno umivanje nog pred molitvijo. Sedemo v senco enga izmed dreves, se sproščeno pogovarjamo in uživamo ob pogledu na Begovo džamijo, ki jo sonce boža s popoldanskimi žarki. Tomaž pravi, da je tukaj tako sproščeno. In veste kaj, res je.

Begova džamija
Begova džamija

Predno zapustimo Sarajevo in ga vidimo še iz druge perspektive, se ustavimo še pri vodnjaku za katerega velja,  da če piješ vodo iz njega, se vrneš v Sarajevo. Tega seveda nismo hoteli zamuditi. Vrnemo se k avtu in se peljemo iz centra ter se začnemo vzpenjati na bližnji hrib, da bi dosegli 2 razgledni točki na Sarajevo. Prva razgledna točka. Malo poslikamo in se še dvigamo. Končna razgledna točka. Nikogar ni. Le neka porušena stavba, ki je bila verjetno kakšen lokal. Počasi nad mesto pada mrak, iz mošej se sliši klic k molitvi, čarobno je. To je bil eden izmed najlepših trenutkov na našem izletu.

Razgled na Sarajevo
Razgled na Sarajevo

Prespimo na Palah, okrog 15 km iz Sarajeva. Predno potonemo v spanec po napornem dnevu, gremo še na sprehod po tem malem mestecu (večji kot Trebnje in manjše kot Novo mesto) in sproti zavijemo še v lokalno diskoteko. Petek je in ura pol enajstih zvečer. Pred diskoteko ni nikogar, vstopimo brez vstopnine, notri pa polno do zadnjega kotička. Mladi se zabavajo v balkanskih ritmih, kljub temu da je petek in šele 11 zvečer. Lahko noč.

Sobota, 29.9.2012
Prebudimo se v sončno jutro brez oblačka. S Tomažem greva v trgovino po par stvari za zajtrk. Preseneča me, da jajca za zajtrk nimajo v kartonastih ali pa plastičnih škatlah kot pri nas, vendar ti jih prodajalke zložijo v rjavo papirnato vrečko in nanjo napišejo količino. Oh, kako nostalgično! Pozajtrkujemo in se odpeljemo na Jahorino, kjer nas pričaka čudovit razgled. Jahorina je smučarsko središče, kjer te pričakajo že dokončani hoteli,  veliko hotelov v gradnji in par takih, ki jih načenja zob časa. Vsekakor pa cenovno veliko ugodneje kot pri nas. Poberem  kamenčka za spomin in gremo naprej.

Peljemo se po kanjonu reke Prače, po poti nekdanje ozkotirne železnice. Zelo zelo redko srečamo kakšen avto. Slikovita pokrajina se vedno znova odkriva pred nami. Joj, pa tuneli, ogromno jih je bilo. Škoda, da nisem štela. Ravno v najdaljšemu pa srečamo avto, ki nam pelje nasproti in seveda ravno na sredini tunela. Tomaž stopi iz avta in se z gospodom iz nasproti vozečega avtomobila dogovori kdo bo šel vzvratno. Mi nismo imeli zadnje luči, tako da izbire ni bilo prav veliko. Kot da to še ni dovolj se ob poti začenjajo pojavljati oznake za območje z minami. Adrenalin nas preplavi, dragi moji! Seveda nikomur ni padlo na pamet, da bi stopil iz avta in šel na wc. Ne se preveč prestrašit, vozili smo po kolovozu, nismo bili v nobeni nevarnosti.

Tunelmine
Vožnjo nadaljujemo po asfaltirani cesti. Peljemo se mimo Višegrad-a, kjer se razprostira sloviti Most na Drini, ki si je prislužil vpis v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Zvečer se tu ustavimo še na večerji in si vzamememo čas za sprehod po mostu, ki je sicer zaprt za promet.

Most na Drini
Most na Drini

S časom smo na tesno, zato ne delamo posebnih postankov, če ni potrebno. Pot nas vodi proti Srbiji. Ravno pravi čas pridemo na vstopno postajo Mokra gora, plačamo karto in se vkrcamo na muzejski vlak Nostalgija. Pot, ki jo vlak prevozi po ozkotirni železnici se imenuje Šarganska osmica. Na poti nekaj več kot 15 kilometrov se dvignemo za višinsko razliko 300m, peljemo se skozi številne tunele in seveda je dovolj časa, da uživate v prečudovitem razgledu. Nepozabno doživetje.

Vlak na Šarganski osmici
Vlak na Šarganski osmici

 

Razgled z ene izmed postankov vlakca po Šarganski osmici
Razgled z ene izmed postankov vlakca po Šarganski osmici

 

Počitek za potnike na eni izmed najlepše urejenih postaj na poti po Šarganski osmici
Počitek za potnike na eni izmed najlepše urejenih postaj na poti po Šarganski osmici

Nedelja, 30.9.2012
nadaljevanje na https://www.petragrmovsek.si/zadnji-del-nostalgicna-bosna-most-na-neretvi-mostar-medugorje/ 🙂

Božični piškoti za darilo

Božič je pred vrati in prav je, da po hiši zadiši po božičnih dobrotah. Specite nekaj vrst piškotov, okrasite jih po svojih zamislih, zapakirajte v darilne vrečke ter zavežite z rafijo. Podarite del sebe in se izognite nakupu brezosebnih daril. Bodite ustvarjalni.

Fotografija1875