Sicilija z avtom: Vulkan Etna in plaža v Taormini

Sicilija z avtom: Sedmi dan, 22. september 2014

Cesta na EtnoPo zajtrku iz bližnje pekarne se odpeljeva iz Catanie nekoliko proti severu, kjer lahko kmalu že iz avtoceste opazujeva mogočno lepotico. S pomočjo navigacije in kmalu po izvozu iz avtoceste so naju do vijugave poti na vrh Etne pripeljale že nekoliko obrabljene table z napisom Etna. Obrabljene table so naju vodile skozi manjše mestece, a kar naenkrat sva pustila hiše za seboj, pred nama pa je bila le še cesta, ki vodi na Etno. V spodnjem delu naju je še spremljal listnati gozd, potem pa naju so kar naenkrat ob cesti začele spremljati izključno vulkanske kamnine in ogromne gmote (več metrov velike! 😯 ) strjene lave. Ou, bila sem osupla. Nisem si mogla predstavljati, koliko je bilo vsega tega materiala.

trekking, EtnaPripeljeva se do glavnega asfaltiranega parkirišča, ki je plačljivo, zato se odpeljeva mimo. Avto sva parkirava malenkost od parkirišča naprej. Takoj, ko sva stopila iz avta naju je presenetil močan veter, zato je bila vetrovka oziroma windstopper nepogrešljiv. Prav tako je pametno vzeti s seboj kapo in sončna očala, saj je sonce zelo močno.

Peš po pobočjih Etne
Peš po pobočjih Etne

Odpravila sva se do hiše s spodnjo postajo gondole. No, cene so se nama zdele res lepo nabite, npr. za gondolo so hoteli 23€, za nadaljnjo vožnjo s posebnimi busi, ki izgledajo kot džipi pa še 20€. Naj povem, da gondola pripelje do nadmorske višine 2400 m, z džipi pa se je mogoče povzpeti še do 2900 m. To seveda pomeni, da ne pridete do glavnega kraterja. Do tja vas lahko popeljejo izkušeni vodniki, ki jih je potrebno še dodatno doplačati. Tako cena takšnega popolnega kompleta pride okrog 60€. Moram pa reči, da delajo dober biznis tej Italijani.

pogled v dolino, trekking EtnaAmpak na nama žal niso zaslužili. Iz glavnega parkirišča lahko obiščete bližnje, že ugasle kraterje. To sva storila tudi sama. Potem sva se podala po potkah, ki so vodile v bližini v prav lunarno pokrajino. Človek res dobi občutek, da je na nekem drugem planetu. Podala sva se na skoraj dve in pol urno hojo do višine izstopne postaje gondole (2400m). Pot po vulkanskem pesku je bila kar naporna, lahko bi rekla, da sva šla tri korake naprej in dva nazaj. 😐 A z vztrajnostjo, sva prilezla do tja kamor sva hotela. Na poti sva se seveda večkrat ustavila in takrat opazila, da so pobočja Etne pravi raj za pikapolonice. Prav neverjetno. 🙂 Proti vrhu je, kljub lepemu vremenu, zelo močno pihalo. Ja, tudi kapo s šiltom nama je odneslo in malo je manjkalo, da je nikoli več ne bi dobila nazaj. Zato: Dobro držite svoje kape, ko pridejo sunki vetra. 😉

gondola, EtnaNa 2400m se je pred nama končno odprl pogled na vrh Etne, iz katere je prihajal manjši bel oblak dima. Ustavila sva se pri koči (izstopna postaja gondole), skočila na wc ter se malo odpočila. Za sestop sva se odločila, da greva kar naravnost pod gondolo, saj je bilo tako najkrajše. Noro sem uživala v teku po vulkanskem pesku navzdol, skoraj bi rekla, da sem nekako igrivo poskakovala in vriskala vse do doline. Hehe, verjamem, da so si tudi turisti v gondolah zaželeli takšnega početja. 🙂 Vsak užitek pa ne traja dolgo, saj sva bila v 20 minutah že v dolini, na parkirišču.

TaorminaPreobujeva se v bolj udobne čevlje in se odpeljeva do plaže v mestu Taormina. Isola Bella je res lepa plaža, imela sva pripravljeno tudi masko za potapljanje, a sva bila preveč utrujena. Tako sva bolj kot ne, le poležavala in podoživljala današnji vzpon na najbolj aktiven ognjenik v Evropi. Nekje v torbici sem našla še tiste “narabutane” mandlje iz doline templjev. “Uau, super, poglej kaj imava še za pojest” sem rekla Alanu. S kamnom strem lupino in prvega ponudim Alanu. “Pfuuj, niso dobri” se odzove na okus prvega mandlja. Ja, res čudno, si mislim. Potem pa poskusim tudi sama. “Ojej, najini čudovito sveži mandlji so se skuhali” pravim. Tako sem lahko prav vse, še nekaj dni nazaj čudovite mandlje, vrgla v smeti. Nauk zgodbe: “narabutane” mandlje pojej takoj ali še isti dan 🙂 🙂