Kam poceni za prvomajske počitnice? Bosna – top road trip

 KAM ZA PRVOMAJSKE POČITNICE?

PA DA JE BLIZU IN POCENI?

Prvomajske počitnice so meni osebno ene najljubših. Vedno že malo dišijo po prihajajočem poletju, vreme pa je navadno že bolj toplo in ravno pravo za kakšne izlete in potepanja. Verjetno se vedno še toliko bolj veselim prvomajskih počitnic, saj v tem času tudi praznujem rojstni dan. Ugotovila sem, da je luštno, če ga praznujem tudi kje drugje kot doma. Prvič sem tako rojstni dan praznovala še v času študija, ko smo odšli na štafetno tekaško prireditev na Nizozemsko. Rojstni dan sem takrat praznovala v Amsterdamu. Leta 2017 sem praznovala v Neaplju, 2018 pa v Bosni ob Ramskem jezeru, kjer je bilo res lepo.

Prvič sem šla v Bosno, ko sem hodila še v osnovno šolo. Takrat smo šli »v šoping« v Veliko Kladušo. Da pa je Bosna zanimiva tudi kot turistična destinacija mi je prvi pokazal Tomaž Gorec. On mi je tudi prvi predstavil, da je možno svet raziskovati tudi v lastni režiji, na lastno pest. Pred X leti sem šla s Tomažem in še dvema prijateljema v Bosno. Spoznala sem, da je Bosna neodkrit biser Evrope. Vedela sem, da se bom še vrnila. In res sem se. Bilo je čudovito! Super vreme, Slovenci dobrodošli, hrana in druge storitve poceni, ljudje prijazni, narava pa fantastična! Vse odlično, torej.

Z Alanom sva na najinega Focusa naložila trpežen kajak, avto pa preuredila v mali avtodom. Zadnje sedeža sva vrgla ven in dobila prostor za spanje. S seboj sva imela spalni vreči, vzglavnike in tudi »kovtre«. Prostor za sedeži sva v glavnem zapolnila s škatlami hrane, kuhinjskega pribora, oblačili. Ko sva se vozila sva imela stvari tudi po »spalnem delu« in obratno. Dobro pri potovanju z lastnim avtomobilom je to, da lahko s seboj neseš več stvari kot na primer na letalo. Takšno potovanje je z vidika udobja seveda boljše. Raziskovanje z avtomobilom, v katerem sva tudi spala,  mi je bilo res všeč. Pri tem je dobro, da nisi omejen z nekim rezerviranim apartmajem, saj spiš v avtomobilu. Vsak dan se lahko sproti odločiš, koliko km boš naredil, kje se boš zadržal dlje časa in kje boš spal. Če nama je bilo nekje na primer všeč, sva se tam ustavila lahko dlje časa, na enak način sva izbirala tudi lokacije, kjer sva prespala.

Najino potovanje raziskovanja Bosne je izgledalo tako:

  1. Dan
    Slap Štrbački Buk v Narodnem parku Una;
    prespala sva v bližini, pred hišo Šefika, ki si je denar služil v Sloveniji, pred hišo pa je imel slovensko zastavo, tam sva dobro jedla in pila
  2. Dan
    Jutranje veslanje po čudoviti Uni, domač zajtrk, Martin Brod, stara mama s krofi, Ramsko jezero, večerja in nočitev ob jezeru
  3. Dan
    Zajtrk ob jezeru, s kajakom po dolgem in počez po Ramskem jezeru, Mostar – kosilo, Blagaj – izvir reke Bune, večerja, nočitev
  4. Dan
    Ogled izvira reke Bune, Tunel Spasa, Sarajevo – kosilo (burek, sirnica, krompiruša…), olimpijska bob steza nad Sarajevom, izvir reke Bosne, Visoko – naselje pod piramido Sonca, večerja restoran Vidikovac, spanje
  5. Dan
    Na vrh piramide Sonca, tuneli in park Ravne, pot domov

Bilo je kratko, ampak sladko. Všeč mi je bilo predvsem to, da sva bila z avtomobilom svobodna pri načrtovanju poti. Glede na porabljen denar in številne naravne lepote, bi rekla da je Bosna in Hercegovina top destinacija. Vprašanje je le, koliko časa bo to še ostala. Pojdite raziskovat Bosno, predno jo zajame masovni turizem. Ugodna destinacija, hitra dostopnost – bližina, prijazni ljudje… to je to.
Še pridem.

Letošnje leto je bilo super, ker …

Rojstni dan ob Ramskem jezeru, Bosna in Hercegovina

Petra, kakšno je bilo zate leto 2018?
To vprašanje sem zastavila kar sama sebi pred kakšnim tednom. Malo sem razmišljala o tem in moram reči, da se od leta 2018 poslavljam kar zadovoljna. Zaenkrat lahko rečem, da je bilo to moje najboljše leto doslej. Videla sem veliko zanimivih krajev, spoznala raznolike ljudi, njihove navade in okušala dobro hrano. To je zame tisto bistvo življenja – potovati, raziskovati, se učiti, dobro jesti…

Hum (Istra) – najmanjše mesto na svetu
S Tomažem Gorcem v Karpatih, Romunija.

Letos sem postala prava razvajenka, vendar ne v smislu razkošja in razsipavanja z denarjem. Sploh ne. Moja potepanja so tako ali tako naravnana na najnižji možni budget. Neverjetno je, kadar človek ugotovi, kaj ga najbolj osreči. Zame to niso dragi avtomobili, najmodernejši telefoni, lepe obleke, gelirani nohti itd.. Najbolj me osrečijo trenutki in doživetja, ki jih ni mogoče kupiti z denarjem. Za te trenutke si moramo vzeti čas in to je v današnjem svetu najtežje.

Kaj je lepšega kot to, da na poletni terasi, ob soju sveč, s prijatelji popiješ dobro vino? Kaj je lepšega od tega, da s partnerjem loviš in preštevaš zvezdne utrinke? Kaj je boljšega od tega, da ugledaš fantastičen razgled na vrhu hriba? Kaj je lepšega od tega, da ti v tujini nekdo nesebično pomaga, ko si v težavah? Lepo je, če znaš koga razveseliti, komu pomagati, si zanj vzeti čas.

Ljudje smo postali oboroženi z najnevarnejšim orožjem proti zadovoljstvu. To orožje se imenujejo telefoni. Vsi samo še drsajo, celo na dogovorjenem klepetu ob kavi s prijatelji, skratka vsepovsod so glave ljudi sklonjene in zastrte v telefone. Brez teh telefonov, da ne govorim o WiFi-ju, očitno ni več življenja. Žal mi je za vse, ki jih je pogoltnila novodobna tehnologija. Mislim, da je čas postal najdragocenejša valuta današnjega časa.

Zajčja plaža na Lampedusi za krompirjeve počitnice

                                             V letošnjem letu sem najbolj hvaležna:
– za uspešno opravljen strokovni izpit za šolstvo
– da sem preživela poseben rojstni dan ob obali Ramskega jezera v Bosni in Hercegovini, kjer sva z Alanom divje kampirala

– da sem s prijateljem Damjanom odkrila in spoznala skoraj celotno Istro
– da sem lahko s Tomažem Gorcem poleti odkrivala in raziskovala Romunijo, Moldavijo, Bolgarijo – bilo je res noro poletno potovanje 
– da sem lahko že v tretje postala tetka, saj sem dobila mojo prvo nečakinjo Tinkaro
– da me doma vedno sprejmejo odprtih rok
– da sva lahko z Alanom pobegnila na podaljšano toplo jesen na Lampeduso. 

Hvala leto 2018!