Kako sem mamo in očeta v enem tednu spravila na križarjenje

KAKO  SEM  MAMO IN OČETA  V ENEM TEDNU  SPRAVILA  NA KRIŽARJENJE

MSC Divina – prvo križarjenje za moje starše


Bil je 16. junij 2018, malo pred peto uro popoldne, ko sem po srečnem naključju na FB opazila objavo strani Svet križarjenj. Te strani nisem imela všečkane, ampak jo je imelo všečkano nekaj mojih prijateljev, zato je objavo pokazalo tudi meni. Na srečo! Še danes razmišljam, kakšna sreča je to morala biti. Takoj sem pod objavo v komentarju napisala, če je ponudba še na voljo. Objava je bila strašno privlačna in ponudba je bila v dobrem razmerju s ceno. No, ni bila dobra ponudba, bila je odlična ponudba. Ena takih ponudb, ki je ne smeš spustiti iz rok.

Takoj sem se spravila v akcijo. Najprej pokličem Alana, če si lahko uredi dopust v naslednjem tednu. Tokrat ni šlo gladko skozi, saj je bila sezona reševalcev pred vrati. Eh, ne vem, kaj sem razmišljala. Ni kaj, če ne morem iti jaz, potem moram na tole uživaško “potovanje” nujno spraviti moja starša. Takoj pokličem mojo mamo in jo najprej vprašam, če ima lahko naslednji teden dopust. »Ja, imam dopust.«

Uff, kako sem si oddahnila. Kar nekako sem verjela, da ju res lahko spravim na enotedensko križarjenje po zahodnem Sredozemlju. Tako kot večina drugih Slovencev sta tudi moja starša v glavnem dopustovala na Hrvaškem. Zadnja leta pa se jima je v jesenskem času še posebej prikupil Strunjan. Moj oče je res že v penziji, mami pa bo morala še nekaj let delati. Samo, saj veste kaj mislim, kajne?? Saj v Strunjanu je lepo in luštno, ampak moje poslanstvo je bilo dlje od tega. Nujno morata še kaj lepega doživeti, saj si to zaslužita. Kdaj, če ne zdaj?

Bila je idealna priložnost, da vidita malo Evrope, pa še slovenska predstavnica je bila z njimi na križarki. Plus še ta prednost, da so šli z avtobusom do Genoe iz Ljubljane. Vse se je torej skladalo s tem, pod kakšnimi pogoji bi moja starša kam šla.

Ko mi je mami povedala, da ima ravno naslednji teden dopust, sem ji navdušena začela pripovedovati vse možne razloge, da na to potovanje pa res morata. »Joj Petra, jaz sem komaj čakala, da bom lahko malo doma« mi je nekoliko utrujena in negotova najprej odvrnila. Vse pomisleke in strahove, ki jih je imela sem v kali pomirila in jo nagovarjala, da naj se z očetom čim prej pomenita o tem, ker priložnost lahko gre mimo, če predolgo čakaš.

Mami ni bila takoj odločena, da bi res šla. No, rekla je, da bo vprašala očeta. Potihem je verjetno nekoliko upala, da bo oče rekel, da ne gre nikamor in bi bila zgodba zaključena.

MSC Divina

Zvečer mi je mami poslala sms, da je oče kar navdušen in zainteresiran. Si mislite? Na koncu sms sporočila je dodala še en pomežik 😉
HA!! Zgodba se je nepričakovano zasukala od maminih pričakovanj – oče je rekel, JA! GREVA! V ponedeljek smo uredili vse papirje in plačilo, v petek zvečer pa sva ju z bratom peljala v Ljubljano pred Atlantis, od koder so se odpeljali proti pristanišču Genoa, kjer sta začela 7-dnevno križarjenje po zahodnem Sredozemlju.

Bilo mi je nekoliko tesno pri srcu, saj sta prvič odhajala na dogodivščino, ki je nisem uspela doživeti še niti sama. Ampak bila pa sem njima tudi malo “fouš”. Moja dobra prijateljica Sonja je več let delala na križarki po vsem svetu, zato vem, da se gostje počutijo kot kralji. Pa kljub temu, sem upala, da se bosta dobro znašla in da bo vse ok. Prav ponosna sem, da mi je taka akcija uspela. Pred leti bi bila to misija nemogoče. Tako, imela sta se noro. Več o tem, kdaj drugič.

Sedaj še sama spremljam na Fb strani Svet križarjenj, saj kar pogosto objavijo kakšno ugodno ali last minute ponudbo za križarjenje. Mislim, da se splača. Predvsem za tiste, ki lahko greste kadarkoli, je to super. Tudi za krompirjeve so imeli eno fajn ponudbo, vendar je bila zame prepozna, saj sva imela že rezervirane letalske karte za Lampeduso. Tako, da se splača imeti všečkano njihovo stran, če vas take ponudbe zanimajo.

Evropski Karibi – plaže na Lampedusi

Evropski Karibi – Lampedusa

Spiaggia dei Conigli (Zajčja plaža)

Lampedusa je otok za uživanje. Na eni izmed italijanskih spletnih strani, ki daje turistične infomacije sem zasledila, da Lampeduso poimenujejo kar Evropski Karibi. Moram reči, da se s tem kar strinjam! Tukaj pravzaprav ni veliko znamenitosti, še te pa se lahko vidi v enem dnevu.

Spiaggia dei Conigli (Zajčja plaža)

Vendar plaže… dragi moji… plaže so pa KARIBI. Torej vam ne preostane nič drugega kot razmišljanje na katero plažo se odpraviti.
Na tem majhnem otoku je možno kopanje v toplih sredozemskih valovih še novembra predvsem na južnem delu, kjer najdemo peščene in tudi prodnate plaže. Najbolj znana in resnično najlepša plaža je “Zajčja plaža”. Severno obalo obdajajo visoki klifi, zato tam ni primernega dostopa do morja.

Cala Pulcino – prodnata plaža (cca 45 min hoje čez gozd)


Na severni strani je možen dostop peš (za nekoliko pogumne) zgolj do enega zaliva, ki je zelo lep za potapljanje. Do tega zaliva se z Alanom žal nisva spustila, saj mi je na Lampedusi nekaj zategovalo koleno. S kolenom sicer prej nisem nikoli imela nobenih težav, tako da ne vem kaj mu je bilo. Tudi zdaj, ko sem prišla domov nimam težav. Je že moralo biti tako.

Zaliv vreden spusta in potapljanja, žal prihranjen za prihodnjič.


Pot v ta lep zaliv je nekoliko “divja”, ne veš točno, kako bi prišel dol, lahko ti tudi zdrsne, če nisi siguren. Iz vrha ne vidiš, kje bi vodila pot. Enostavno moraš kar malo probati. Zaradi kolena nisem upala iti dol, sicer bi 100% šla. Naslednjič, ko grem na Lampeduso absolutno moram priti dol. Pot navzgor je sigurno lažja, saj prej vidiš navzgor, kje bi se dalo iti. Ni kaj – ostalo mi je nekaj dolga na tej Lampedusi. Ostali zalivi na severni strani so dostopni zgolj s čolnom ali ladjico. Poleti se s turistično ladjico precej splača iti do zaliva Tabaccara – je lepo za snorkljanje, potapljanje oz. kopanje. Ladjice peljejo tudi do zalivov na severni strani. Do teh zalivov se lahko pride le z ladjico ali čolnom. Dostop zaradi strukture obale ni mogoč iz otoka.

Severna stran otoka


Kar nekaj plaž je narejenih v stilu fjordov, kjer je voda vrezala v skalo in v zalivu naredila lepo plažo: Cala Croce, Cala Madonna, Cala Greca, Cala Galera, Cala Uccello, Cala Pisana, Cala Francese, Cala Sponze…

Cala Madonna

Najbližja plaža pri mestu je Spiaggia della Guitgia, kjer sva se kopala tudi zadnji dan. Na plaži je tudi bar, okrog pa so hoteli. V času najinega obiska (krompirjeve počitnice) so bili večinoma že zaprti.

Plaža ob ribiški marini – Spiaggia Guitgia

Lampedusa: spomenik “vrata Evrope”

Lampedusa – spomenik “vrata Evrope”

Spomenik, ki predstavlja nekakšna vrata, je obrnjen proti Afriki. Postavili so ga leta 2008 in je bil narejen iz železa in prekrit s keramičnimi ploščicami, ki so tukaj del sicilijanske tradicije. V desetlenem boju na izpostavljenem območju je vrhnje plasti ploščic preprosto odnesel veter. Spomenik “vrata Evrope” (Porta d’Europa) se nahaja med marino in začetkom letališča.

Spomenik je posvečen vsem, ki so se v boju za boljši jutri, na veliko prepolnih čolnih, podali na negotovo pot čez morske valove. Na poti upanja mnogim ni uspelo doseči kopnega. Sredozemsko morje je tako postal večni dom mnogih, ki so se podali na to nevarno morsko pot z upanjem na boljšo prihodnost.

Lampedusa, vrata v Evropo

Lampedusa – vrata v Evropo…
…predvsem za begunce, po katerih je otok v medijih precej znan. V marini je možno videti tudi pravo pokopališče begunskih čolnov. Danes Lampeduza ni več tako aktualna glede beguncev, saj ti ubirajo druge poti. Tako da le brez skrbi – staršem in starim staršem lahko mirno poveste, da tukaj ni več nobenega begunca in vam lepo v miru pustijo, da greste na prijetne počitnice.

Malo več kot 100 km od Tunizijske obale in okrog 200 km južno od Sicilije leži ta majčken otoček, ki v dolžino meri okrog 9 km in je v najširšem delu širok 3 km. Lampedusa spada sicer pod Sicilijo in je del Pelagijskega otočja, kamor spadata še otoka Linosa in Lampione.

Otok Lampedusa ima okrog 5000 prebivalcev, vendar se ta številka izven turistične sezone, ki se konča konec septembra še zmanjša. Veliko prebivalcev se tekom hladnejšega dela leta odseli v celinski del Italije. Enako bo naredila najina gostiteljica, ki sicer tekom sezone oddaja sobe v B&B Pasta&Cannola. Apartma je na dobri lokaciji, v samem centru mesteca, v bližini glavne promenade in cerkve. Na vrhu hiše je lepa terasa, kjer vsak dan zajtrkujeva in pijeva dobro kavo, ki nama jo pripravi lastnica apartmaja.

Trenutno sva na Lampedusi v času krompirjevih počitnic in občasno se počutiva kot na samotnem otoku. Večina restavracij je že zaprtih. Ljudi teh nekaj dni ni bilo kaj dosti na spregled, na ulici skoraj nikogar, ceste prazne. Sicer so na uličicah bili parkirani avtomobili, ampak domačinov zunaj ni bilo. No, danes, en dan pred praznikom (1. november) so se domačini le nekoliko zbudili, hodili kupovat cvetje za grobove in šli še po kakšen nakupovalni opravek. Prej pa 4 dni ni bilo nikjer nikogar, samo redki turisti, pa še to so bili tisti, ki sva jih videla skupaj z nama na letalu. Da ne bo pomete, poleti je tukaj taka turistična gneča, del katere nikakor ne bi želela biti. Zato mi je ta »negužva« prav všeč.

Na Lampeduso sva iz Benetk letela z letalsko družbo Volotea. Volotea leti na Lampeduso tudi iz naslednjih letališč: Milano Bergamo, Turin, Verona, Genoa.
Alan je sprva kupil samo enosmerne letalske karte, ker so bile smešnih 9 €. Nato pa sva manj kot teden dni pred odhodom na Lampeduso kupila še povratne za 100 €.  Sprva so bile 154 € in jih nekako nisva hotela kupit in potem priložnost ob padcu cene in hop – hitro v akcijo. Konec julija je bilo možno povratne karte za ta termin kupiti za 87 €. Žal sva to ponudbo spregledala, jo pa je objavila stran za ugodna potovanja “Po svetu”, ki jo spremljam tudi na Facebooku.

Otok je obvladljiv peš, še malo bolj luštno pa ga je raziskovati s skuterjem – za 10 € na dan nama ga je dala v najem prijazna lastnica apartmaja B&B Pasta&Cannola. Ponudila nama je tudi možnost najema avtomobila, ki bi naju stal 20 € – fiat punto kabriolet. S skuterjem se praktično lahko voziva vsepovsod, celo po slabih poteh ali brezpotjih. Z njim lahko prideva bistveno dlje kot pa bi na primer z avtomobilom. S skuterčkom se nama je najbrž še bolj luštno voziti, ker ga doma nimava. Mislim, da Alan še posebej uživa v vožnji s skuterjem, on bi se samo vozil in vozil, včasih se celo še pozabi ustaviti za nakup v trgovini, toliko se spozabi in uživa v vožnji z njim. Ups, cena goriva je pa nekoliko dražja kot pri nas, ampak ni panike, rezervoar skuterja je majhen in je za 5 € tank skoraj poln.

Kaj se počne na Lampeduzi? Predvsem se uživa. Uživa na lepih plažah, ena najlepših je »zajčja plaža«. Ta plaža je znana še po tem, da je ena izmed zadnjih plaž v Evropi, kamor želve vrste glavata kareta odlagajo svoja jajca. Mi Slovenci uživamo predvsem v metanju v sredozemske valove, saj v Sloveniji takih valov ni, ali pa so samo ob neurjih – takrat pa žal ni najbolj primeren čas za kopanje v morju. Kdor se rad potaplja ali snorklja, ne sme iti na Lampeduzo brez maske.

Izvir reke Timave, najkrajša reka v Italiji

Izvir reke Timave

Nedaleč od slovenske meje se nahaja mali raj za vse, ki bi radi malo odklopili.
Območje izvira reke Timave že iz prazgodovinskih časov velja za sveti kraj.

Izvir reke Timave leži na dvojezičnem območju, zato italijanščina ne bo problem. Nahaja se v kraju Štivan, blizu kraja Devin. Parkiranje ni problem, saj je makadamsko parkirišče v neposredni bližini.

Območje je idealno za sprehod, romantični izlet ali pa samo ohladitev in kopanje v teh vročih dneh. Prijetno senco pa vam bodo dajala ogromna drevesa.

Območje se nahaja ob nekdanji rimski poti, vidni so tudi ostanki stare rimske postaje. Današnja cerkev sv. Janeza Krstnika je zgrajena na temeljih nekdanje starokrščanske bazilike. Za oltarjem so vidni talni mozaiki še iz starokrščanske bazilike. Kljub skromni opremljenosti cerkve sv. Janeza Krstnika me je v njej nekaj prevzelo. Nekakšna prijetna spokojnost je vladala v njej. Nič čudnega, da se v njej pogosto poročajo. Mogoče pa čarobnost v cerkvi prinese nenavadna prisotnost reke Timave, hm, kdo ve?

Timava izvira na južnih pobočjih Snežnika z imenom Reka, kasneje teče večinoma pod zemeljskim površjem. V kraju Štivan pa prihaja zopet na dan v treh izvirih. Do izliva v morje je dolga le 2km in je tako najkrajša reka v Italiji.

cerkev sv. Janeza Krstnikacerkev sv.Janeza Krstnikacerkev sv. Janeza Krstnikaizvir reke Timaveizvir reke Timaveizvir reke TimaveBi radi obiskali izvir reke Timave?
Koordinate:
45°47’18.2″N 13°35’28.9″E
45.788376, 13.591349

Slavni Pompeji (Pompeii)

Pompeji (Pompeii)
Pompeji (Pompeii)

Po sprehodu okrog kraterja vulkana Vezuv nas je (naju in še nekaj drugih turistov) minibus odložil v bližini vhoda v arheološki park Pompejev (Pompeii). Čeprav je nebo zakrivalo nekaj oblakov je bilo vroče za znoret. Tako sva se odločila, da preden vstopiva v park poiščeva senco in se malo podkrepiva z zalogami iz nahrbtnika. No, tudi kamnite klopce v senci niso dajale neke pretirane osvežitve.

Vstopnina v park: 13€/osebo. Poleg sva dobila še brošuro-vodnik, ki nama je prišel še kako prav, sicer dvomim, da bi videla kaj več od glavnih ulic. Lepe in vredne stvari so skrite, ni kaj. Pompeji so res ogromni!!! (63,5 ha) Vsekakor je pametno imeti s seboj plastenko vode, tu in tam pa jo lahko dopolnite s svežo mrzlo vodo.

Za Pompeje sva si vzela celotno popoldne, lahko pa bi bila tam tudi cel dan, saj je res ogromno stvari za videti. Priznam, da so me na koncu bolele noge in sem komaj čakala, da sedem na vlak proti Neaplju. Ampak, saj veste kaj bom sedaj rekla – bilo je vredno!

Pompeji,
Pompeji,
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji

Več slik spodaj v galeriji. Kliknite za večjo sliko.

Vulkan Vezuv (Vesuvio)

Vulkan Vezuv: pred kraterjem.
Vulkan Vezuv: pred kraterjem.

Iz Neaplja sva se iz glavne železniške postaje peljala do Pompejev. Med vožnjo sva opazovala razsežnosti Neaplja, raznolikost naselij med posameznimi deli mesta, črne plaže na katere so udarjali morski valovi. Nekateri deli mesta, predvsem na obrobju izgledajo kot nekakšne favele. Zanimivo je spoznat, kako nekateri živijo, a vseeno občutim stisko v prsih, ko pomislim, da nimajo takšnih možnosti kot jaz.

Takoj, ko sva prispela v Pompeje so naju “pozdravili” mladi uslužbenci info pointa. Tu sva kupila karti za prevoz do vulkana Vezuv (Vesuvio). Cena prevoza 20€/osebo. Ni ravno poceni, je pa vseeno pametna odločitev, saj te mini bus pripelje do najdlje kar lahko. Za sprehod ob robu kraterja je potrebno dokupiti vstopnice, ki stanejo 10€/osebo.

Mislim, da nas je čez 1,5 uri že čakal prevoz za nazaj. To jo bila slabost, saj se je nama zdelo nekoliko premalo časa. Do roba kraterja sva namreč s kar precej hitro hojo, kolikor jo pač omogoča vulkanski pesek, prišla v 20 min.  Potem pa še hoja po urejeni poti okrog kraterja v eno smer in nazaj, vmes pa še nekaj hitrega fotkanja. Pot ob robu kraterja vulkana Vezuv namreč ni urejena okrog in okrog. No, to me je malo razočaralo. Verjetno, če bi človek iskal sam in imel dovolj časa, se da priti tudi po drugi polovici kraterja okrog.

Dolina strjene lave prerasle z zelenjem.
Dolina strjene lave, delno že prerasle z zelenjem.
Pot do obrobja kraterja vulkana Vezuv
Pot do obrobja kraterja vulkana Vezuv.
Poglej v krater vulkana Vezuv.
Pogled v krater vulkana Vezuv.
Jaz bi šla tam gor! Tam, kjer ni poti.
Jaz bi šla tam gor! Tam, kjer ni urejene poti.
Nekaj se pa vseeno kadi iz njega.
Nekaj se pa vseeno kadi iz njega.
Tokrat le po urejenih poteh, naslednjič pa... hm.. po svoje.
Tokrat le po urejenih poteh, naslednjič pa… hm… po svoje.

V primerjavi z vulkanom Etna na najinem potovanju po Siciliji, sva tam precej bolj uživala v raziskovanju pobočij vulkana in hodila po stranpoteh. Tu na vulkanu Vezuv je precej turistično urejeno vse skupaj, moraš se držati njihove utečene poti, polne klasičnih turistov in italijanskih šolarjev.

Vulkan Vezuv (Vesuvio)
Vulkan Vezuv (Vesuvio): zaprta pot, pot v brezpotja.

Izlet v Neapelj (Napoli) – hrana

Izlet v Neapelj – odlična hrana

PICE

Di MatteoEden izmed glavnih razlogov zakaj morate na izlet v Neapelj je odlična hrana. V Neaplju se je rodila pica in tukaj boste našli najboljše pice in seveda picerije na svetu. V glavnem se prodaja pica margerita – pelati, mocarela in bazilika, pa tudi marinara – pelati, česen, origano. Pica v Neaplju je povsem nekaj drugega kot pri nas v Sloveniji. Še tako veliko pico boste lahko pojedli sami, saj je narejena iz drugačnih sestavin, ki ne “obtežijo” želodca. Pica stane od 3 – 4 € (margerita, marinara). Malo denarja, a veliko užitka.

Jedla sva v vseh 3 najbolj znanih picerijah v Neaplju:

Di Matteo (Via dei Tribunali 94)
Lahko vzamete pico za s seboj ali pa vstopite v picerijo mimo prodajnega pulta. Picerija Di Matteo je v dveh nadstropjih. Na pico sva čakala 45 minut. Pica odlična! Ponujajo tudi ocvrto pico, ocvrte riževe kroglice in zelenjavo.

Di Matteo
Di Matteo

Da Michele (Via Cesare Sersale 1)
Picerija v kateri je jedla tudi slavna igralka Julia Roberts. V piceriji Da Michele boste morali izbrati le med 2 vrstama pic: margerita ali marinara.  Najprej sva prejela listek s številko, natakar pa nama je povedal čez koliko časa naj se vrneva (40 min) in dobiva prost sedež. Ja prost sedež, ne cele mize. Temu sledi še kar nekaj čakanja, da pridete do svoje pice. Posedena sva bila na minimalistični mizi zraven dveh Argentincev – ni za ljudi, ki imajo radi svoj osebni prostor. V piceriji gostje sedijo eden zraven drugega s popolnimi tujci, pa če verjamete ali ne, se prav nihče ne pritožuje, da nima dovolj prostora. Vsem je važno le eno – da čimprej dobijo in okusijo svojo odlično pico.

Pica margerita, Da Michele
Pica margerita, Da Michele

Pizzeria Gino Sorbillo (Via dei Tribunali 32)
Tukaj sva jedna uradno najboljšo pico na svetu. Ljudje čakajo v vrsti še pred odprtjem. Midva sva prišla pol ure pred odprtjem picerije, pa je bilo že kakšnih 30 ljudi pred nama v vrsti. V piceriji je prostora za 150 ljudi, imajo pa lepši ambient od zgornjih dveh picerij, ki ne dasta prav dosti na izgled. Imajo sicer nekaj več prostora, ampak goste po 2 osebi posedejo eden zraven drugega za dolgo mizo – vseeno več prostora kot npr. pri Da Michele. Če odštejemo 30 min čakanja pred odprtjem, sva tukaj dobila pico kmalu zatem, ko sva se posedela za mizo. No, pa ne čudite se, ko boste dobili v vseh teh treh najbolj znanih picerijah plastične kozarčke, namesto steklenih kozarcev.  Na dodatno prošnjo vam bodo prinesli steklene kozarce, npr. če ste naročili vino.

Uradno najboljša pica na svetu, Pizzeria Gino Sorbillo
Uradno najboljša pica na svetu, Pizzeria Gino Sorbillo

SLADICE

Prav tako bodo na račun prišli ljubitelji sladkega. Tipična sladica tukaj je “sfogliatella” (sladica v listnatem testu kot nekakšen polžek napolnjena z ricotta sirom in kandiranim sadjem). S sladico “sfogliatella” naju je ob najinem prihodu pogostil tudi gostitelj Stefano v Airbnb Princes terrace – Duomo room. Sladica sfogliatella je zelo hrustljava in ravno prav sladka.

Sfogliatelle, levo spodaj
Sfogliatelle, levo spodaj in sredina

Značilna sladica, ki jo boste našli v Nepalju je tudi “baba” (puhasto testo pomočeno v rum in med). Sladica “baba” ima obliko gobe. Prodajajo manjše in večje različice sladice “baba”. Preverjeno, da je sladica njami!

Baba
Baba

Poleg značilnih Neapeljskih sladic pa se boste lahko sladkali še s številnimi drugimi dobrotami, ki je najdete na vsakem koraku.

Dolce NapoliDolce Napoli

V pričakovanju: Neapelj (Napoli), Pompeji (Pompei), Vezuv (Vesuvio)

Napoli, Pompei, Vesuvio

Neapelj, Pompeji, Vezuv

Le še noč in pol je pred menoj, potem pa poletim novim dogodivščinam naproti.

Prevoz: V sredo zjutraj z Alanom letiva iz letališča Treviso v Napoli (slovensko Neapelj). Vožnja z letalskim prevoznikom Ryanair bo trajala 1,20h. Povratne letalske karte sva dobila po ugodni ceni 33 €/osebo. Sicer bi šlo še ceneje, a nisva bila ob pravih urah za računalnikom.

Parkirnina: Do letališča Treviso se bova peljala z avtom, parkirala bova na pokritem letališkem  parkirišču. Parkirnina za 4 dni naju bo stala 22 €, to je akcijska cena znižana za 50%. Iz Kopra do Treviso bova peljala še 3 osebe, saj sva deljeni prevoz ponudila na www.prevozi.si.

Namestitev: Spala bova v Princes terrace – Duomo room, rezervirano preko Airbnb. Za 3 nočitve bova odštela 88 €.

Toliko zaenkrat o informacijah pred začetkom potovanja, več zanimivosti Neaplja in okolice pa kmalu 🙂

No, pa le držite pesti, da naju vulkan Vezuv ne preseneti preveč 😉

Napovednik: “Potopis Sardinija ali kako blizu so Maldivi”

V naslednjih dneh pričenjam s pisanjem o letošnjih (ponovno) jesensko obarvanih počitnicah. Saj veste, jeseni ni več turističnega navala, pa tudi cene so bolj prijazne študentskim žepom. Tokrat bo govora o Sardiniji, natančneje o severnem delu.

Obiskala sem naslednja mesta: Alghero, Bosa, Argentiera, Sassari, Castalsardo, Aggius, Tempio Pausania in Isola Rossa.

Samo na kratko povem, da sem bila navdušena nad številom čudovitih plaž, zato vam ni treba iskati drage letalske karte in prenočišča nekje daleč, ko pa imamo to na razpolago pri naših zahodnih sosedih.