Slavni Pompeji (Pompeii)

Pompeji (Pompeii)
Pompeji (Pompeii)

Po sprehodu okrog kraterja vulkana Vezuv nas je (naju in še nekaj drugih turistov) minibus odložil v bližini vhoda v arheološki park Pompejev (Pompeii). Čeprav je nebo zakrivalo nekaj oblakov je bilo vroče za znoret. Tako sva se odločila, da preden vstopiva v park poiščeva senco in se malo podkrepiva z zalogami iz nahrbtnika. No, tudi kamnite klopce v senci niso dajale neke pretirane osvežitve.

Vstopnina v park: 13€/osebo. Poleg sva dobila še brošuro-vodnik, ki nama je prišel še kako prav, sicer dvomim, da bi videla kaj več od glavnih ulic. Lepe in vredne stvari so skrite, ni kaj. Pompeji so res ogromni!!! (63,5 ha) Vsekakor je pametno imeti s seboj plastenko vode, tu in tam pa jo lahko dopolnite s svežo mrzlo vodo.

Za Pompeje sva si vzela celotno popoldne, lahko pa bi bila tam tudi cel dan, saj je res ogromno stvari za videti. Priznam, da so me na koncu bolele noge in sem komaj čakala, da sedem na vlak proti Neaplju. Ampak, saj veste kaj bom sedaj rekla – bilo je vredno!

Pompeji,
Pompeji,
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji
Pompeji

Več slik spodaj v galeriji. Kliknite za večjo sliko.

Vulkan Vezuv (Vesuvio)

Vulkan Vezuv: pred kraterjem.
Vulkan Vezuv: pred kraterjem.

Iz Neaplja sva se iz glavne železniške postaje peljala do Pompejev. Med vožnjo sva opazovala razsežnosti Neaplja, raznolikost naselij med posameznimi deli mesta, črne plaže na katere so udarjali morski valovi. Nekateri deli mesta, predvsem na obrobju izgledajo kot nekakšne favele. Zanimivo je spoznat, kako nekateri živijo, a vseeno občutim stisko v prsih, ko pomislim, da nimajo takšnih možnosti kot jaz.

Takoj, ko sva prispela v Pompeje so naju “pozdravili” mladi uslužbenci info pointa. Tu sva kupila karti za prevoz do vulkana Vezuv (Vesuvio). Cena prevoza 20€/osebo. Ni ravno poceni, je pa vseeno pametna odločitev, saj te mini bus pripelje do najdlje kar lahko. Za sprehod ob robu kraterja je potrebno dokupiti vstopnice, ki stanejo 10€/osebo.

Mislim, da nas je čez 1,5 uri že čakal prevoz za nazaj. To jo bila slabost, saj se je nama zdelo nekoliko premalo časa. Do roba kraterja sva namreč s kar precej hitro hojo, kolikor jo pač omogoča vulkanski pesek, prišla v 20 min.  Potem pa še hoja po urejeni poti okrog kraterja v eno smer in nazaj, vmes pa še nekaj hitrega fotkanja. Pot ob robu kraterja vulkana Vezuv namreč ni urejena okrog in okrog. No, to me je malo razočaralo. Verjetno, če bi človek iskal sam in imel dovolj časa, se da priti tudi po drugi polovici kraterja okrog.

Dolina strjene lave prerasle z zelenjem.
Dolina strjene lave, delno že prerasle z zelenjem.
Pot do obrobja kraterja vulkana Vezuv
Pot do obrobja kraterja vulkana Vezuv.
Poglej v krater vulkana Vezuv.
Pogled v krater vulkana Vezuv.
Jaz bi šla tam gor! Tam, kjer ni poti.
Jaz bi šla tam gor! Tam, kjer ni urejene poti.
Nekaj se pa vseeno kadi iz njega.
Nekaj se pa vseeno kadi iz njega.
Tokrat le po urejenih poteh, naslednjič pa... hm.. po svoje.
Tokrat le po urejenih poteh, naslednjič pa… hm… po svoje.

V primerjavi z vulkanom Etna na najinem potovanju po Siciliji, sva tam precej bolj uživala v raziskovanju pobočij vulkana in hodila po stranpoteh. Tu na vulkanu Vezuv je precej turistično urejeno vse skupaj, moraš se držati njihove utečene poti, polne klasičnih turistov in italijanskih šolarjev.

Vulkan Vezuv (Vesuvio)
Vulkan Vezuv (Vesuvio): zaprta pot, pot v brezpotja.

Izlet v Neapelj (Napoli) – hrana

Izlet v Neapelj – odlična hrana

PICE

Di MatteoEden izmed glavnih razlogov zakaj morate na izlet v Neapelj je odlična hrana. V Neaplju se je rodila pica in tukaj boste našli najboljše pice in seveda picerije na svetu. V glavnem se prodaja pica margerita – pelati, mocarela in bazilika, pa tudi marinara – pelati, česen, origano. Pica v Neaplju je povsem nekaj drugega kot pri nas v Sloveniji. Še tako veliko pico boste lahko pojedli sami, saj je narejena iz drugačnih sestavin, ki ne “obtežijo” želodca. Pica stane od 3 – 4 € (margerita, marinara). Malo denarja, a veliko užitka.

Jedla sva v vseh 3 najbolj znanih picerijah v Neaplju:

Di Matteo (Via dei Tribunali 94)
Lahko vzamete pico za s seboj ali pa vstopite v picerijo mimo prodajnega pulta. Picerija Di Matteo je v dveh nadstropjih. Na pico sva čakala 45 minut. Pica odlična! Ponujajo tudi ocvrto pico, ocvrte riževe kroglice in zelenjavo.

Di Matteo
Di Matteo

Da Michele (Via Cesare Sersale 1)
Picerija v kateri je jedla tudi slavna igralka Julia Roberts. V piceriji Da Michele boste morali izbrati le med 2 vrstama pic: margerita ali marinara.  Najprej sva prejela listek s številko, natakar pa nama je povedal čez koliko časa naj se vrneva (40 min) in dobiva prost sedež. Ja prost sedež, ne cele mize. Temu sledi še kar nekaj čakanja, da pridete do svoje pice. Posedena sva bila na minimalistični mizi zraven dveh Argentincev – ni za ljudi, ki imajo radi svoj osebni prostor. V piceriji gostje sedijo eden zraven drugega s popolnimi tujci, pa če verjamete ali ne, se prav nihče ne pritožuje, da nima dovolj prostora. Vsem je važno le eno – da čimprej dobijo in okusijo svojo odlično pico.

Pica margerita, Da Michele
Pica margerita, Da Michele

Pizzeria Gino Sorbillo (Via dei Tribunali 32)
Tukaj sva jedna uradno najboljšo pico na svetu. Ljudje čakajo v vrsti še pred odprtjem. Midva sva prišla pol ure pred odprtjem picerije, pa je bilo že kakšnih 30 ljudi pred nama v vrsti. V piceriji je prostora za 150 ljudi, imajo pa lepši ambient od zgornjih dveh picerij, ki ne dasta prav dosti na izgled. Imajo sicer nekaj več prostora, ampak goste po 2 osebi posedejo eden zraven drugega za dolgo mizo – vseeno več prostora kot npr. pri Da Michele. Če odštejemo 30 min čakanja pred odprtjem, sva tukaj dobila pico kmalu zatem, ko sva se posedela za mizo. No, pa ne čudite se, ko boste dobili v vseh teh treh najbolj znanih picerijah plastične kozarčke, namesto steklenih kozarcev.  Na dodatno prošnjo vam bodo prinesli steklene kozarce, npr. če ste naročili vino.

Uradno najboljša pica na svetu, Pizzeria Gino Sorbillo
Uradno najboljša pica na svetu, Pizzeria Gino Sorbillo

SLADICE

Prav tako bodo na račun prišli ljubitelji sladkega. Tipična sladica tukaj je “sfogliatella” (sladica v listnatem testu kot nekakšen polžek napolnjena z ricotta sirom in kandiranim sadjem). S sladico “sfogliatella” naju je ob najinem prihodu pogostil tudi gostitelj Stefano v Airbnb Princes terrace – Duomo room. Sladica sfogliatella je zelo hrustljava in ravno prav sladka.

Sfogliatelle, levo spodaj
Sfogliatelle, levo spodaj in sredina

Značilna sladica, ki jo boste našli v Nepalju je tudi “baba” (puhasto testo pomočeno v rum in med). Sladica “baba” ima obliko gobe. Prodajajo manjše in večje različice sladice “baba”. Preverjeno, da je sladica njami!

Baba
Baba

Poleg značilnih Neapeljskih sladic pa se boste lahko sladkali še s številnimi drugimi dobrotami, ki je najdete na vsakem koraku.

Dolce NapoliDolce Napoli