“Plavanje” v Mrtvem morju, Jordanija

“Plavanje” v Mrtvem morju, Jordanija

Mrtvo morje Jordanija
Verjetno ne boste dosegli najvišje točke na svetu, lahko pa brez večjih težav obiščete najnižjo točko na kopnem. Območje, ki leži pod morsko gladino se imenuje depresija. Najnižjo točko na kopnem najdemo torej v Jordaniji ob Mrtvem morju (minus 423 m).  Zagotovo je ena od nujnih stvari, ki jih morate obiskati v Jordaniji ta, da se kopate v Mrtvem morju. Podobno kot velja to za obisk starodavnega mesta Petra ali puščave Wadi Rum.

Mrtvo morje Jordanija the lowest place on earth

Kako je bilo…
Težko bi rekla, da smo ravno plavali v Mrtvem morju. Bolj primeren izraz bi bil morda lebdenje. Ko sem prvič zakorakala v ta zanimiv košček sveta, se mi ni zdelo nič posebnega. Morda se mi je zdela voda malenkost bolj gosta. Tisti poseben občutek pa začutiš, ko greš dovolj globoko, da poskusiš plavati. Voda te takoj “izvrže” na gladino kot bi bil plutovinast zamašek. Fajn občutek! Res lahko lepo počivaš, se relaksiraš, bereš knjigo ali pa po moderno drsaš po telefonu. V vodi je luštno, kar je v nasprotju z poležavanjem ob plaži – polno tečnih muh je letalo okrog.

Do Mrtvega morja smo dostopali skozi zasebno urejeno plažo “Amman Tourist Beach Resort” (pod takim imenom jo najdete na Google zemljevidu). Za vstopnino smo plačali cca 15€, kar je bilo v bistvu zelo drago, za to kar smo dobili. Za še nekaj dodatnih jordanskih dinarjev boste lahko jedli v njihovi restavraciji kolikor boste želeli. Hrana pa je menda dobra. Vsaj tako je povedal najin voznik in tudi komentarji na Googlu tako pravijo. Prav tako se boste lahko za dodatne dinarje namazali z zdravilnim blatom.
Mrtvo morje Jordanija the lowest place on earth

Ta zasebna plaža ima tudi bazen s sladko vodo, tuši pa so bili bolj bogi. No, dobro je bilo, da sva se lahko na koncu oprala soli, ker drugače bi verjetno znalo biti kar zoprno, da te vsa ta sol grize, dokler se ne spereš s sladko vodo. Ampak vseeno ni vredno te vstopnine. Najin voznik je bil verjetno že malo utrujen in verjetno smo po tem naključju pristali tukaj.

Do Mrtvega morja je možno dostopati tudi brezplačno, samo poiskati je treba pravi košček obale.  Ko se bom naslednjič potepala v Jordaniji bom iskala takšen košček. Ob Mrtvem morju obstajajo tudi prave slane strukture, ki so res fascinantne za narediti kakšno noro fotko. To mi je torej ostalo za poiskati naslednjič. Zdi se mi, da so te točke bolj na jugu Mrtvega morja, saj so tam tudi soline. Nisem pa prepričana. Verjetno bi kakšen domačin vedel.

Vsekakor se splača obiskati najnižjo točko na kopnem in doživeti posebne občutke ob namakanju v najbolj slanem jezeru na svetu.

 

Puščava Wadi Rum – Jordanija

Puščava Wadi Rum z beduinom – Jordanija, potovanje v lastni režiji 

Sabet naju je zjutraj prevzel pred “hotelčkom” (kakšen je bil ta hotel, kdaj drugič) in peljal do pekarne, da sva si kupila nekaj za zajtrk. Nato smo se ustavili še v ribarnici in trgovini, kjer je najin jordanski vodič kupil zalogo hrane.

Na poti smo srečevali kamele, ki so se “pasle” ob robu puščave. Kamele so imele zvezane sprednje noge z vrvjo – menda zaradi tega, da ne bi pobegnile, saj z zvezanimi nogami ne morejo teči. Ob cesti so za nas Evropejce zanimivi znaki, ki opozarjajo, da so na območju kamele, ki lahko prečijo pot – podobno kot so pri nas table za divjad.

Ta kamela je prišla pozdraviti čisto do našega avtomobila. Jaz sem se jo kar malo bala 🙂

Pripeljali smo se do vasice, kjer nas je čakal beduin s svojim džipom. Puščava Wadi Rum je razdeljena na dva dela – zaščiten del in nezaščiten. Na zaščitenem delu imajo dovoljenje za vožnjo le beduini. Tako se je moral Sabet dogovoriti s tem beduinom, da nas je peljal do nekaj zanimivih točk v puščavi. Beduinov džip je bil v precej zanimivem stanju. Video si lahko ogledate na moji FB strani Happy Petra.

Pripravljena na vstop v zaščiten del puščave Wadi Rum

Obiska puščave sem se res zelo veselila, saj prej še nikoli nisem bila na takšnem področju. Puščava Wadi Rum je znana po oranžni barvi. Ima tudi nekaj sipin, kjer sem se igrala s peskom kot kakšen otrok. Nekateri so se celo sankali in bordali po sipinah. Kadar dežuje (ja, v tej puščavi tudi dežuje) se pesek obarva skoraj v rdečo barvo. Na slikah, ki sem jih videla po deževju, je zadeva videti res fascinantno. No, v času krompirjevih počitnic dežja ni bilo. Podnevi je bilo ravno prav vroče, zvečer in ponoči malo manj.

 

Letošnje leto je bilo super, ker …

Rojstni dan ob Ramskem jezeru, Bosna in Hercegovina

Petra, kakšno je bilo zate leto 2018?
To vprašanje sem zastavila kar sama sebi pred kakšnim tednom. Malo sem razmišljala o tem in moram reči, da se od leta 2018 poslavljam kar zadovoljna. Zaenkrat lahko rečem, da je bilo to moje najboljše leto doslej. Videla sem veliko zanimivih krajev, spoznala raznolike ljudi, njihove navade in okušala dobro hrano. To je zame tisto bistvo življenja – potovati, raziskovati, se učiti, dobro jesti…

Hum (Istra) – najmanjše mesto na svetu
S Tomažem Gorcem v Karpatih, Romunija.

Letos sem postala prava razvajenka, vendar ne v smislu razkošja in razsipavanja z denarjem. Sploh ne. Moja potepanja so tako ali tako naravnana na najnižji možni budget. Neverjetno je, kadar človek ugotovi, kaj ga najbolj osreči. Zame to niso dragi avtomobili, najmodernejši telefoni, lepe obleke, gelirani nohti itd.. Najbolj me osrečijo trenutki in doživetja, ki jih ni mogoče kupiti z denarjem. Za te trenutke si moramo vzeti čas in to je v današnjem svetu najtežje.

Kaj je lepšega kot to, da na poletni terasi, ob soju sveč, s prijatelji popiješ dobro vino? Kaj je lepšega od tega, da s partnerjem loviš in preštevaš zvezdne utrinke? Kaj je boljšega od tega, da ugledaš fantastičen razgled na vrhu hriba? Kaj je lepšega od tega, da ti v tujini nekdo nesebično pomaga, ko si v težavah? Lepo je, če znaš koga razveseliti, komu pomagati, si zanj vzeti čas.

Ljudje smo postali oboroženi z najnevarnejšim orožjem proti zadovoljstvu. To orožje se imenujejo telefoni. Vsi samo še drsajo, celo na dogovorjenem klepetu ob kavi s prijatelji, skratka vsepovsod so glave ljudi sklonjene in zastrte v telefone. Brez teh telefonov, da ne govorim o WiFi-ju, očitno ni več življenja. Žal mi je za vse, ki jih je pogoltnila novodobna tehnologija. Mislim, da je čas postal najdragocenejša valuta današnjega časa.

Zajčja plaža na Lampedusi za krompirjeve počitnice

                                             V letošnjem letu sem najbolj hvaležna:
– za uspešno opravljen strokovni izpit za šolstvo
– da sem preživela poseben rojstni dan ob obali Ramskega jezera v Bosni in Hercegovini, kjer sva z Alanom divje kampirala

– da sem s prijateljem Damjanom odkrila in spoznala skoraj celotno Istro
– da sem lahko s Tomažem Gorcem poleti odkrivala in raziskovala Romunijo, Moldavijo, Bolgarijo – bilo je res noro poletno potovanje 
– da sem lahko že v tretje postala tetka, saj sem dobila mojo prvo nečakinjo Tinkaro
– da me doma vedno sprejmejo odprtih rok
– da sva lahko z Alanom pobegnila na podaljšano toplo jesen na Lampeduso. 

Hvala leto 2018!