“Plavanje” v Mrtvem morju, Jordanija

“Plavanje” v Mrtvem morju, Jordanija

Mrtvo morje Jordanija
Verjetno ne boste dosegli najvišje točke na svetu, lahko pa brez večjih težav obiščete najnižjo točko na kopnem. Območje, ki leži pod morsko gladino se imenuje depresija. Najnižjo točko na kopnem najdemo torej v Jordaniji ob Mrtvem morju (minus 423 m).  Zagotovo je ena od nujnih stvari, ki jih morate obiskati v Jordaniji ta, da se kopate v Mrtvem morju. Podobno kot velja to za obisk starodavnega mesta Petra ali puščave Wadi Rum.

Mrtvo morje Jordanija the lowest place on earth

Kako je bilo…
Težko bi rekla, da smo ravno plavali v Mrtvem morju. Bolj primeren izraz bi bil morda lebdenje. Ko sem prvič zakorakala v ta zanimiv košček sveta, se mi ni zdelo nič posebnega. Morda se mi je zdela voda malenkost bolj gosta. Tisti poseben občutek pa začutiš, ko greš dovolj globoko, da poskusiš plavati. Voda te takoj “izvrže” na gladino kot bi bil plutovinast zamašek. Fajn občutek! Res lahko lepo počivaš, se relaksiraš, bereš knjigo ali pa po moderno drsaš po telefonu. V vodi je luštno, kar je v nasprotju z poležavanjem ob plaži – polno tečnih muh je letalo okrog.

Do Mrtvega morja smo dostopali skozi zasebno urejeno plažo “Amman Tourist Beach Resort” (pod takim imenom jo najdete na Google zemljevidu). Za vstopnino smo plačali cca 15€, kar je bilo v bistvu zelo drago, za to kar smo dobili. Za še nekaj dodatnih jordanskih dinarjev boste lahko jedli v njihovi restavraciji kolikor boste želeli. Hrana pa je menda dobra. Vsaj tako je povedal najin voznik in tudi komentarji na Googlu tako pravijo. Prav tako se boste lahko za dodatne dinarje namazali z zdravilnim blatom.
Mrtvo morje Jordanija the lowest place on earth

Ta zasebna plaža ima tudi bazen s sladko vodo, tuši pa so bili bolj bogi. No, dobro je bilo, da sva se lahko na koncu oprala soli, ker drugače bi verjetno znalo biti kar zoprno, da te vsa ta sol grize, dokler se ne spereš s sladko vodo. Ampak vseeno ni vredno te vstopnine. Najin voznik je bil verjetno že malo utrujen in verjetno smo po tem naključju pristali tukaj.

Do Mrtvega morja je možno dostopati tudi brezplačno, samo poiskati je treba pravi košček obale.  Ko se bom naslednjič potepala v Jordaniji bom iskala takšen košček. Ob Mrtvem morju obstajajo tudi prave slane strukture, ki so res fascinantne za narediti kakšno noro fotko. To mi je torej ostalo za poiskati naslednjič. Zdi se mi, da so te točke bolj na jugu Mrtvega morja, saj so tam tudi soline. Nisem pa prepričana. Verjetno bi kakšen domačin vedel.

Vsekakor se splača obiskati najnižjo točko na kopnem in doživeti posebne občutke ob namakanju v najbolj slanem jezeru na svetu.

 

Pozabljeno mesto Petra, Jordanija

Rožnati čudež sveta – mesto Petra
Potovanje v lastni režiji – Jordanija

Eden izmed razlogov za potovanje v Jordanijo je zagotovo bil ta, da bi obiskala mesto, ki je enako mojemu imenu. Za mesto Petra sem izvedela že kot otrok in se mi je takrat zdelo fajn, da bi lahko rekla: Petra v Petri. Petra je obiskala Petro. Zveni kar zanimivo, ane? Želje so postale resničnost.

Petra Jordanija
Po jutranjem zapletu z džipom v puščavi smo se odpravili do rožnatega mesta Petra. Vožnja je bila zanimiva. Razgled na kamnito pokrajino, ki je v kanjonih skrivala čarobno Petro, je bil pred naseljem Rajif izjemen. Tukaj je bilo pravzaprav eno počivališče in okrepčevalnica. Mislim, da pa ne morete zgrešiti, saj vas že razgled iz avta prepriča, da morate narediti postanek za dobro fotografijo.V   mesto Petra se vstopi iz naselja Wadi Musa.

Petra je bila prestolnica nabatejskega kraljestva, ki so tukaj živeli več tisoč let pr.n.št.. V glavnem zelo, zelo stara zadeva. Nabatejci so bili nomadski Arabci in so se ukvarjali predvsem s trgovino. Mesto Petra je bilo vse do 1812 skrito za nas Evropejce, nato ga je odkril švicarski raziskovalec Johann Ludwig Burckhardt. Še sreča! No, potem se je počasi začel turistični razcvet.

Petra je bila leta 2007 razglašena za eno izmed novih sedmih čudes sveta. Prebivalci mesta – Nabatejci so bili izjemno pametni in sposobni. Imeli so celo vodovod. Ostanke le tega lahko vidite, ko hodite po soteski Siq.

Siq Petra Jordanija

Zmotno je razmišljanje, da je Petra samo tista velika, v živo skalo vklesana zadeva, ki se v resnici imenuje Zakladnica (ang. The Treasury), ali po njihovo Al-Khazneh. Petra je pravzaprav ogromna. Od vhoda (upravne stavbe za obiskovalce) do najznamenitejše stavbe – Zakladnice je 2 km.

Najprej je en krajši del, ki ni nič posebnega, nato pa se začne soteska Siq. Ta del je mene precej fasciniral, iz ovinka v ovinek sem videla kaj lepšega in morala ovekovečiti s fotoaparatom. Sotesko Siq obdajajo veličastno visoke stene, nekatere sežejo tudi do 200m. Ob sprehodu skozi sotesko so me navdušile tudi čudovite barve sten. Včasih je kar težko ujeti v sliko nekaj tako čudovitega kot vidiš z lastnimi očmi.

Ko se skozi sotesko Siq približuješ najbolj znani stvaritvi Petre, le to najprej uzreš v desni zgornji kot. Priznam, bila sem vznemirjena. Z Alanom sva skupaj stopala proti temu čudu(žu). Pred Zakladnico se ustaviš in zreš. Kar nisem mogla verjeti, da res stojim tam. Brez besed.

The treasury zakladnica Petra Jordanija
Petra je prispodoba za Jordanijo. Nisi bil v Jordaniji, če nisi obiskal Petre. 
Petra pa ni samo Zakladnica, temveč nas je pot peljala naprej : Nabatean Theatre, Urn Tomb, Palace Tomb, Nymphaeum, Temple of Duschares, Columbarium (zapisano kot v google zemljevidih zaradi lažjega iskanja).

Petra Jordanija
Vaša pot se lahko tukaj konča in se vrnete nazaj.
Ali pa… vas lahko čaka v bistvu še najlepši del Petre. Tukaj se nato prične vzpon po prevelikem številu stopnic, višinska razlika okoli 300m.  Ob vročem soncu zna biti kar precej naporno.  Vendar – se splača! Res se.

Samostan (ang. Monastery) ali po njihovo Ad-Deir se mi je zdel še veliko lepši in veličastnejši kot Zakladnica spodaj. Ne vem, če je bil to zgolj vpliv možganov zaradi vsega truda, da smo prišli do tukaj. Kar ostala bi tam! Morate do gor, res morate. Od Temple of Dushares do samostana je 1 km.

Ad- Deir
Še malo naprej od Ad-Deir sta izpeljani dve, tri poti, ki vodijo na lepe razgledne točke. Do tja je cca 500m ravninske poti. Ja, kaj da rečem. Tudi tja morate. Mi smo si izbrali eno razgledno točko – vse so bolj ali manj enake. Gor spijete beduinov čajček in počasi boste morali nazaj. Od informacijske vstopne točke za Petro do te razgledne točke je 7 km.

Ko v puščavi crkne džip, Jordanija

Reševanje crknjenega džipa v puščavi Wadi Rum
Potovanje v lastni režiji – Jordanija

Wadi Rum real adventure time

Po zares lepem jutru in zajtrku v puščavi (čaj skuhan na zakurjenem ognju, pitje čaja na sipini…) smo se želeli odpraviti iz puščave Wadi Rum proti starodavnemu mestu Petra. No, pa se je zgodil en zaplet. Naš džip se ni hotel prižgati.  No, to se nama je torej zgodilo že drugič.  Prvič nama je avto “zaribal” na Siciliji, na najinem čisto prvem potovanju. Sreča pa taka, ane? Sreča v nesreči je bila, da tokrat nisva bila sama in priznam, da nisem zganjala panike.

crknjen džip Wadi Rum Jordanija

Malo sem se sicer prijela za glavo, kako je spet to mogoče. Človeku se v tistem trenutku podijo po glavi različne misli: a že spet? to ne moreš verjet’, a ravno v puščavi se mora to zgoditi? Goriva je bilo dovolj, akumulator ni bil prazen. Bila sem kar mirna, nekako sem vedela, da bo Sabet to rešil. Jaz tako ali tako ne morem pomagati.

Bil je šele torek, torej do konca tedna bova pa že menda prišla ven iz te puščave in ujela letalo. V Jordaniji si ljudje radi pomagajo. Ni kot pri nas. Če bi mi npr. crknil avto nekje v Prekmurju, mislim, da mi prijatelji iz tam pač ne bi mogli pomagati. Pa ne zato, ker ne bi hoteli, temveč ljudje niti nimajo časa, so v službah itd.. Pri nas pač pokličeš amzs.

reševanje džipa Wadi Rum Jordanija

Čez dobre pol ure je bil pri nas že en domačin, mislim, da je bil celo beduin, ki nas je vlekel ven iz puščave. Mislim, da je Sabet klical beduina s katerim smo en dan prej pohajali po puščavi in nato je ta poklical svojega prijatelja. No, avto se je potem brez problemov prižgal. Mislim, da je bil motor mrzel…no, nekaj takega…
Jupi, rešeno!! Zdaj pa naprej proti Petri.

Puščava Wadi Rum, Jordanija

Najlepša noč v mojem življenju, Wadi Rum
Potovanje v lastni režiji – Jordanija


Po zaključenem dnevnem raziskovanju puščave Wadi Rum v družbi beduina, smo se ponovno presedli v naš džip in odšli do lokacije, kjer naj bi prespali. Najin vodič je moral pred vstopom v puščavo iz gum nekoliko izpustiti zrak, da smo lahko vozili po puščavskih cestah. Vozili smo se po delu puščave, kjer se lahko z džipom vozijo tudi drugi. Prispeli smo do lepe razgledne točke, kjer smo počakali na čaroben sončni zahod, ob tem pa opazovali, kako padajoče sonce spreminja barve puščave. Bil je res čudovit sončni zahod, trenutki za katere je res vredno, da človek živi!


Takoj, ko je sonce zašlo, se je temperatura v puščavi spustila. Ne drastično, vendar mi je jopica prišla prav. Bili smo precej blizu lokaciji, kjer naj bi prespali. Spali smo v zavetju dveh večjih skalnih osamelcev. Poiskali smo nekaj večjih kamnov, da smo naredili ognjišče. Suhe veje smo imeli nabrane od prej, preden smo prišli v puščavo. Zanimivo je, da smo jih nabrali kar nekje ob cesti, tako mimogrede. Te veje niso bile debele, vendar so gorele zelo počasi. Verjetno na to vpliva tudi to, da rastejo zelo počasi in je potem ta les toliko bolj poseben. S seboj smo imeli poseben hladilni sod, kjer smo imeli spravljene vse stvari, ki potrebujejo hladilnik. Na našem ognju smo spekli ribe, ki smo jih dopoldne kupili v ribarnici. No, celo jaz, ki drugače rib ne jem, sem jih poskusila in jedla. Bile so res dobre. Če to rečem jaz, potem mi res lahko verjamete.


Večer se je odvijal ob dobri jordanski hrani, prasketanju ognja in prijetnem pogovoru s Sabetom. Odkrivali smo mnoge kulturne razlike in se učili en od drugega. Spali smo okrog ognja. Midva z Alanom v spalnih vrečah, ki sva jih imela s seboj, Sabet pa na nekih blazinah in pokrit s kar nekaj odejami. Mislim, da ga je precej zeblo, saj je ponoči dregetal in si šel v avto po dodatna oblačila. Zjutraj nama je povedal, da ga je zelo zeblo in je molil k svojemu bogu – Alahu, da naj mu pomaga. Ponoči je sicer bilo hladno, sem in tja je malo zapihljal vetrič, vendar nama res ni bilo premrzlo. Dobro je, da sva imela te multifunkcionalne kape, ki izgledajo kot en večji kos rokava. Enega sem si dala na glavo, drugega pa okrog vratu.  Verjetno so nama pomagale tudi spalne vreče, ki so bile primerne zunanjim temperaturam.

Spali smo tako rekoč pod zvezdnim nebom. Noč je bila neverjetna. Kljub temu, da sem si dala leče pred spanjem ven iz oči, sem lahko videla res noro zvezdno nebo. Milijone zvezd nad menoj, tišina, samota in ogenj. Sem in tja je zatulil kakšen pes, drugače pa sem lahko slišala tišino. To je res nekaj neverjetnega. Morda se to sliši brezvezno, vendar to razumeš šele, ko doživiš takšen trenutek. Tolikokrat pomislim, kako dobra je bila tista noč! Prav zato si želim, še kdaj doživeti podobno noč.

Puščava Wadi Rum – Jordanija

Puščava Wadi Rum z beduinom – Jordanija, potovanje v lastni režiji 

Sabet naju je zjutraj prevzel pred “hotelčkom” (kakšen je bil ta hotel, kdaj drugič) in peljal do pekarne, da sva si kupila nekaj za zajtrk. Nato smo se ustavili še v ribarnici in trgovini, kjer je najin jordanski vodič kupil zalogo hrane.

Na poti smo srečevali kamele, ki so se “pasle” ob robu puščave. Kamele so imele zvezane sprednje noge z vrvjo – menda zaradi tega, da ne bi pobegnile, saj z zvezanimi nogami ne morejo teči. Ob cesti so za nas Evropejce zanimivi znaki, ki opozarjajo, da so na območju kamele, ki lahko prečijo pot – podobno kot so pri nas table za divjad.

Ta kamela je prišla pozdraviti čisto do našega avtomobila. Jaz sem se jo kar malo bala 🙂

Pripeljali smo se do vasice, kjer nas je čakal beduin s svojim džipom. Puščava Wadi Rum je razdeljena na dva dela – zaščiten del in nezaščiten. Na zaščitenem delu imajo dovoljenje za vožnjo le beduini. Tako se je moral Sabet dogovoriti s tem beduinom, da nas je peljal do nekaj zanimivih točk v puščavi. Beduinov džip je bil v precej zanimivem stanju. Video si lahko ogledate na moji FB strani Happy Petra.

Pripravljena na vstop v zaščiten del puščave Wadi Rum

Obiska puščave sem se res zelo veselila, saj prej še nikoli nisem bila na takšnem področju. Puščava Wadi Rum je znana po oranžni barvi. Ima tudi nekaj sipin, kjer sem se igrala s peskom kot kakšen otrok. Nekateri so se celo sankali in bordali po sipinah. Kadar dežuje (ja, v tej puščavi tudi dežuje) se pesek obarva skoraj v rdečo barvo. Na slikah, ki sem jih videla po deževju, je zadeva videti res fascinantno. No, v času krompirjevih počitnic dežja ni bilo. Podnevi je bilo ravno prav vroče, zvečer in ponoči malo manj.

 

Hrana Jordanija – potovanje v Jordanijo

Hrana v Jordaniji – posebna doživetja v lastni režiji

Če sem v prejšnjem postu pisala predvsem o hrani, ki smo jo kupovali že pripravljeno, pa imam za vas pripravljen še en delček okušanja hrane v Jordaniji. Veliko bolj vznemirljivo je namreč, če hrano pripravljaš skupaj z lokalnimi ljudmi, v mojem primeru je bilo to skupaj z Jordancem Sabetom. No, poleg same priprave hrane je kulinaričnim doživetjem dodalo piko na i tudi uživanje hrane v prav posebnih naravnih okoljih – v puščavi Wadi Rum, v jami sredi ničesar in na plaži.

Priprava večerje na ognju v puščavi Wadi Rum
Priprava večerje na ognju v puščavi Wadi Rum

Kdaj ste nazadnje sami pripravili večerjo na ognju? Pa ne mislim tukaj na žar, to ne velja. Mislim na tisti pristen ogenj za katerega sam nabereš suho vejevje in ognjišče narediš iz večjih kamnov, poleg pa ležiš ali sediš na nekakšnih debelejših blazinah z orientalskim vzorcem. Se spomnite? Ah, tudi jaz se ne bi spomnila, če ne bi bila v Jordaniji. Verjetno mi je bila ravno zaradi tega hrana tako slastna. Če pa temu dodam še posebne okoliščine, kjer smo kurili ogenj (v puščavi, v jami, na plaži) je vse skupaj eno res nepozabno doživetje. No, morda ne za vse. Take stvari so le za ljudi, ki iščejo preprostost življenja in ne komplicirajo za vsak … Takšne avanture so za ljudi, ki si dovolijo spoznati pravo življenje.

Ogenj se že iskri, čarobno doživeje.
Ogenj se že iskri, čarobno doživetje.
Riba je pečena, poleg pa humus, nekakšen zelenjavni namaz in nekvašen kruh.
Riba je pečena, poleg pa humus, nekakšen zelenjavni namaz in nekvašen kruh.
Dobro jutro! Preživela prvo noč v puščavi :) Čas za zajtrk, ob ognju kakopak.
Dobro jutro! Preživela prvo noč v puščavi 🙂 Čas za zajtrk, ob ognju kakopak.
Piti čaj, ki je zavrel na ognju in sedeti na sipini, ki jo je pravkar obsijalo sonce - neprecenljivo.
Piti čaj, ki je zavrel na ognju in sedeti na sipini, ki jo je pravkar obsijalo sonce – neprecenljivo.
Pitje čaja pri Beduinih na razgledni točki na vrhu mesta Petra. Slika pove nekaj, biti tam pa je noro.
Pitje čaja pri Beduinih na razgledni točki na vrhu mesta Petra. Slika pove nekaj, biti tam pa je noro.

Za več lepih slik o Jordaniji vas vabim, da pogledate na moji FB strani HAPPY PETRA.

Hrana v Jordaniji – potovanje v Jordanijo

HRANA V JORDANIJI – 1. del
Potovanje v Jordanijo v lastni režiji

Glede na to, da sem prvič zapustila Evropo me je bilo kar malo strah glede hrane v Jordaniji. Nisem namreč ravno ena tistih, ki rada poskuša novo hrano. Moj prehranjevalni meni je namreč precej delikaten.

No, pa je bil strah brez potrebe, saj smo v Jordaniji jedli dobro hrano. Pred potovanjem v Jordanijo nekatere zdravstvene organizacije priporočajo previdnost pri uživanju lokalne hrane na ulici. Najbolj me je bilo strah, da bi se zastrupila s kakšno hrano in imela temu primerne želodčne in prebavne težave. Vsekakor neprijetna stvar, ki lahko povsem pokvari potovanje.

Ponudniki lokalne hrane – restavracije imajo namreč precej drugačen higienski režim kot smo ga vajeni pri nas. Ne poznajo haccp-a itd..

Prvi večer sva želela najprej poiskati menjalnico in na poti srečala ponudnika – nato najinega vodiča/prijatelja po imenu Sabet Hasan. Potem, ko smo se uskladili glede najinih želja potovanja, smo odšli do menjalnice in nato naju je povprašal, če sva lačna – tako smo odšli na našo prvo skupno večerjo.

Sabet je dobro poznal restavracije v Aqabi in za nas izbral tisto z “višjim” boljšim higienskim standardom. Tudi sedeli smo v drugem nadstropju restavracije, saj je tam namenjeno za prijatelje in znance lastnika restavracije. Naročilo sva prepustila njemu, saj arabskih črk – beri hieroglifov nisva prav nič razumela. Izbira hrane je bila odlična, še ostalo je za vsaj dva človeka. Cena hrane pa smešno nizka. Vsi trije skupaj smo jedli za malo manj kot 5€.

No, zanimivo je še povedati, da sva večinoma (razen prve večerje) vse jedli na tleh in z rokami brez pribora (razen riža, ki smo ga jedli z žlico). In ja, preživeli smo! Življenje je lahko tako preprosto, mi Evropejci pa si ga kompliciramo…

Ocvrt krompirček, jajčna polpeta, 2x humus, falafel, čebula s peteršiljem+nekvašen kruhpodobno tortiljam)=manj kot 5€

Ocvrt krompirček, jajčna polpeta, 2x humus, falafel, čebula s peteršiljem + nekvašen kruh (podoben tortiljam), čaj=manj kot 5€

Hrana Jordanija
Črni čaj z meto in veeeliko sladkorja
Hrana v Jordaniji
Slano pecivo polnjeno s sirom/zelenjavo/pikantnim nadevom

Hrana Jordanija

Hrana Jordanija
Običajna petkova jed v Jordaniji
Uživači na South Beach v Aqabi :)
Uživači na South Beach v Aqabi 🙂

Potapljanje, snorkljanje v Rdečem morju

POTAPLJANJE V RDEČEM MORJU, AQABA
Potovanje v Jordanijo v lastni režiji

Potapljanje ali snorkljanje v Rdečem morju – DA!, to je bilo doživetje na mojem MUST DO IT seznamu. Neskončno sem si želela videti pisan podmorski svet, ki ga prikazujejo barvite fotografije po internetu.
In sem ga! Seveda se tega ne bi nikoli naveličala, tako, da že iščem možnosti ponovitve. Le kako si tega ne bi želela? Le nekaj metrov od obale in tik pod gladino morja se razprostirajo pisane korale in mavrične ribice, ki niso prav nič boječe. Pod vodo boste lahko videli tudi potopljeno ladjo in tank. Ne potrebujete pravega potapljaškega kompleta, le maska in snorkel (dihalka) bosta čisto dovolj.

Jordanija ima le 27 km morske obale Rdečega morja. Južno od mesta Aqaba je pristanišče-luka in potniški terminal, a preostanek te kratke morske obale pripada ljubiteljem plaže, piknikov, snorkljanja ali potapljanja. Del Rdečega morja v katerem sem snorkljala se imenuje Akabski zaliv (Gulf of Aqaba).

Prvi dan dopoldne in zadnje 3 dni sva preživela na plaži South Coast (Japanese Garden – korale). Čez cesto je nekaj možnih nastanitev: najbolj znana Beduin Garden Village, Beduin Moon Village, Darna Diving, Almarsa Village Dive Resort. Vendar je v Jordaniji možno brez težav kampirati na plaži – zastonj namreč. V Jordaniji sta prosta dneva petek in sobota in takrat veliko družin ali prijatelji pridejo kampirat na plažo (South Coast). Zadnje 3 dni, ki sva jih preživela na South Coast sva namreč šotorila v velikem beduinskem šotoru, katerega nama je uredil najin novi prijatelj Sibet Hasn. Kurjenje ognja ob šotorih, pripravljanje večerje na njem in sproščen klepet je bil najlepši del večernega druženja.

Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan, tank
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan
Aqaba, Red Sea, Jordan

Več podvodnih slik najdeš na FB strani HAPPY PETRA.