“Plavanje” v Mrtvem morju, Jordanija

“Plavanje” v Mrtvem morju, Jordanija

Mrtvo morje Jordanija
Verjetno ne boste dosegli najvišje točke na svetu, lahko pa brez večjih težav obiščete najnižjo točko na kopnem. Območje, ki leži pod morsko gladino se imenuje depresija. Najnižjo točko na kopnem najdemo torej v Jordaniji ob Mrtvem morju (minus 423 m).  Zagotovo je ena od nujnih stvari, ki jih morate obiskati v Jordaniji ta, da se kopate v Mrtvem morju. Podobno kot velja to za obisk starodavnega mesta Petra ali puščave Wadi Rum.

Mrtvo morje Jordanija the lowest place on earth

Kako je bilo…
Težko bi rekla, da smo ravno plavali v Mrtvem morju. Bolj primeren izraz bi bil morda lebdenje. Ko sem prvič zakorakala v ta zanimiv košček sveta, se mi ni zdelo nič posebnega. Morda se mi je zdela voda malenkost bolj gosta. Tisti poseben občutek pa začutiš, ko greš dovolj globoko, da poskusiš plavati. Voda te takoj “izvrže” na gladino kot bi bil plutovinast zamašek. Fajn občutek! Res lahko lepo počivaš, se relaksiraš, bereš knjigo ali pa po moderno drsaš po telefonu. V vodi je luštno, kar je v nasprotju z poležavanjem ob plaži – polno tečnih muh je letalo okrog.

Do Mrtvega morja smo dostopali skozi zasebno urejeno plažo “Amman Tourist Beach Resort” (pod takim imenom jo najdete na Google zemljevidu). Za vstopnino smo plačali cca 15€, kar je bilo v bistvu zelo drago, za to kar smo dobili. Za še nekaj dodatnih jordanskih dinarjev boste lahko jedli v njihovi restavraciji kolikor boste želeli. Hrana pa je menda dobra. Vsaj tako je povedal najin voznik in tudi komentarji na Googlu tako pravijo. Prav tako se boste lahko za dodatne dinarje namazali z zdravilnim blatom.
Mrtvo morje Jordanija the lowest place on earth

Ta zasebna plaža ima tudi bazen s sladko vodo, tuši pa so bili bolj bogi. No, dobro je bilo, da sva se lahko na koncu oprala soli, ker drugače bi verjetno znalo biti kar zoprno, da te vsa ta sol grize, dokler se ne spereš s sladko vodo. Ampak vseeno ni vredno te vstopnine. Najin voznik je bil verjetno že malo utrujen in verjetno smo po tem naključju pristali tukaj.

Do Mrtvega morja je možno dostopati tudi brezplačno, samo poiskati je treba pravi košček obale.  Ko se bom naslednjič potepala v Jordaniji bom iskala takšen košček. Ob Mrtvem morju obstajajo tudi prave slane strukture, ki so res fascinantne za narediti kakšno noro fotko. To mi je torej ostalo za poiskati naslednjič. Zdi se mi, da so te točke bolj na jugu Mrtvega morja, saj so tam tudi soline. Nisem pa prepričana. Verjetno bi kakšen domačin vedel.

Vsekakor se splača obiskati najnižjo točko na kopnem in doživeti posebne občutke ob namakanju v najbolj slanem jezeru na svetu.

 

Pozabljeno mesto Petra, Jordanija

Rožnati čudež sveta – mesto Petra
Potovanje v lastni režiji – Jordanija

Eden izmed razlogov za potovanje v Jordanijo je zagotovo bil ta, da bi obiskala mesto, ki je enako mojemu imenu. Za mesto Petra sem izvedela že kot otrok in se mi je takrat zdelo fajn, da bi lahko rekla: Petra v Petri. Petra je obiskala Petro. Zveni kar zanimivo, ane? Želje so postale resničnost.

Petra Jordanija
Po jutranjem zapletu z džipom v puščavi smo se odpravili do rožnatega mesta Petra. Vožnja je bila zanimiva. Razgled na kamnito pokrajino, ki je v kanjonih skrivala čarobno Petro, je bil pred naseljem Rajif izjemen. Tukaj je bilo pravzaprav eno počivališče in okrepčevalnica. Mislim, da pa ne morete zgrešiti, saj vas že razgled iz avta prepriča, da morate narediti postanek za dobro fotografijo.V   mesto Petra se vstopi iz naselja Wadi Musa.

Petra je bila prestolnica nabatejskega kraljestva, ki so tukaj živeli več tisoč let pr.n.št.. V glavnem zelo, zelo stara zadeva. Nabatejci so bili nomadski Arabci in so se ukvarjali predvsem s trgovino. Mesto Petra je bilo vse do 1812 skrito za nas Evropejce, nato ga je odkril švicarski raziskovalec Johann Ludwig Burckhardt. Še sreča! No, potem se je počasi začel turistični razcvet.

Petra je bila leta 2007 razglašena za eno izmed novih sedmih čudes sveta. Prebivalci mesta – Nabatejci so bili izjemno pametni in sposobni. Imeli so celo vodovod. Ostanke le tega lahko vidite, ko hodite po soteski Siq.

Siq Petra Jordanija

Zmotno je razmišljanje, da je Petra samo tista velika, v živo skalo vklesana zadeva, ki se v resnici imenuje Zakladnica (ang. The Treasury), ali po njihovo Al-Khazneh. Petra je pravzaprav ogromna. Od vhoda (upravne stavbe za obiskovalce) do najznamenitejše stavbe – Zakladnice je 2 km.

Najprej je en krajši del, ki ni nič posebnega, nato pa se začne soteska Siq. Ta del je mene precej fasciniral, iz ovinka v ovinek sem videla kaj lepšega in morala ovekovečiti s fotoaparatom. Sotesko Siq obdajajo veličastno visoke stene, nekatere sežejo tudi do 200m. Ob sprehodu skozi sotesko so me navdušile tudi čudovite barve sten. Včasih je kar težko ujeti v sliko nekaj tako čudovitega kot vidiš z lastnimi očmi.

Ko se skozi sotesko Siq približuješ najbolj znani stvaritvi Petre, le to najprej uzreš v desni zgornji kot. Priznam, bila sem vznemirjena. Z Alanom sva skupaj stopala proti temu čudu(žu). Pred Zakladnico se ustaviš in zreš. Kar nisem mogla verjeti, da res stojim tam. Brez besed.

The treasury zakladnica Petra Jordanija
Petra je prispodoba za Jordanijo. Nisi bil v Jordaniji, če nisi obiskal Petre. 
Petra pa ni samo Zakladnica, temveč nas je pot peljala naprej : Nabatean Theatre, Urn Tomb, Palace Tomb, Nymphaeum, Temple of Duschares, Columbarium (zapisano kot v google zemljevidih zaradi lažjega iskanja).

Petra Jordanija
Vaša pot se lahko tukaj konča in se vrnete nazaj.
Ali pa… vas lahko čaka v bistvu še najlepši del Petre. Tukaj se nato prične vzpon po prevelikem številu stopnic, višinska razlika okoli 300m.  Ob vročem soncu zna biti kar precej naporno.  Vendar – se splača! Res se.

Samostan (ang. Monastery) ali po njihovo Ad-Deir se mi je zdel še veliko lepši in veličastnejši kot Zakladnica spodaj. Ne vem, če je bil to zgolj vpliv možganov zaradi vsega truda, da smo prišli do tukaj. Kar ostala bi tam! Morate do gor, res morate. Od Temple of Dushares do samostana je 1 km.

Ad- Deir
Še malo naprej od Ad-Deir sta izpeljani dve, tri poti, ki vodijo na lepe razgledne točke. Do tja je cca 500m ravninske poti. Ja, kaj da rečem. Tudi tja morate. Mi smo si izbrali eno razgledno točko – vse so bolj ali manj enake. Gor spijete beduinov čajček in počasi boste morali nazaj. Od informacijske vstopne točke za Petro do te razgledne točke je 7 km.

Letošnje leto je bilo super, ker …

Rojstni dan ob Ramskem jezeru, Bosna in Hercegovina

Petra, kakšno je bilo zate leto 2018?
To vprašanje sem zastavila kar sama sebi pred kakšnim tednom. Malo sem razmišljala o tem in moram reči, da se od leta 2018 poslavljam kar zadovoljna. Zaenkrat lahko rečem, da je bilo to moje najboljše leto doslej. Videla sem veliko zanimivih krajev, spoznala raznolike ljudi, njihove navade in okušala dobro hrano. To je zame tisto bistvo življenja – potovati, raziskovati, se učiti, dobro jesti…

Hum (Istra) – najmanjše mesto na svetu
S Tomažem Gorcem v Karpatih, Romunija.

Letos sem postala prava razvajenka, vendar ne v smislu razkošja in razsipavanja z denarjem. Sploh ne. Moja potepanja so tako ali tako naravnana na najnižji možni budget. Neverjetno je, kadar človek ugotovi, kaj ga najbolj osreči. Zame to niso dragi avtomobili, najmodernejši telefoni, lepe obleke, gelirani nohti itd.. Najbolj me osrečijo trenutki in doživetja, ki jih ni mogoče kupiti z denarjem. Za te trenutke si moramo vzeti čas in to je v današnjem svetu najtežje.

Kaj je lepšega kot to, da na poletni terasi, ob soju sveč, s prijatelji popiješ dobro vino? Kaj je lepšega od tega, da s partnerjem loviš in preštevaš zvezdne utrinke? Kaj je boljšega od tega, da ugledaš fantastičen razgled na vrhu hriba? Kaj je lepšega od tega, da ti v tujini nekdo nesebično pomaga, ko si v težavah? Lepo je, če znaš koga razveseliti, komu pomagati, si zanj vzeti čas.

Ljudje smo postali oboroženi z najnevarnejšim orožjem proti zadovoljstvu. To orožje se imenujejo telefoni. Vsi samo še drsajo, celo na dogovorjenem klepetu ob kavi s prijatelji, skratka vsepovsod so glave ljudi sklonjene in zastrte v telefone. Brez teh telefonov, da ne govorim o WiFi-ju, očitno ni več življenja. Žal mi je za vse, ki jih je pogoltnila novodobna tehnologija. Mislim, da je čas postal najdragocenejša valuta današnjega časa.

Zajčja plaža na Lampedusi za krompirjeve počitnice

                                             V letošnjem letu sem najbolj hvaležna:
– za uspešno opravljen strokovni izpit za šolstvo
– da sem preživela poseben rojstni dan ob obali Ramskega jezera v Bosni in Hercegovini, kjer sva z Alanom divje kampirala

– da sem s prijateljem Damjanom odkrila in spoznala skoraj celotno Istro
– da sem lahko s Tomažem Gorcem poleti odkrivala in raziskovala Romunijo, Moldavijo, Bolgarijo – bilo je res noro poletno potovanje 
– da sem lahko že v tretje postala tetka, saj sem dobila mojo prvo nečakinjo Tinkaro
– da me doma vedno sprejmejo odprtih rok
– da sva lahko z Alanom pobegnila na podaljšano toplo jesen na Lampeduso. 

Hvala leto 2018!

Hrana Jordanija – potovanje v Jordanijo

Hrana v Jordaniji – posebna doživetja v lastni režiji

Če sem v prejšnjem postu pisala predvsem o hrani, ki smo jo kupovali že pripravljeno, pa imam za vas pripravljen še en delček okušanja hrane v Jordaniji. Veliko bolj vznemirljivo je namreč, če hrano pripravljaš skupaj z lokalnimi ljudmi, v mojem primeru je bilo to skupaj z Jordancem Sabetom. No, poleg same priprave hrane je kulinaričnim doživetjem dodalo piko na i tudi uživanje hrane v prav posebnih naravnih okoljih – v puščavi Wadi Rum, v jami sredi ničesar in na plaži.

Priprava večerje na ognju v puščavi Wadi Rum
Priprava večerje na ognju v puščavi Wadi Rum

Kdaj ste nazadnje sami pripravili večerjo na ognju? Pa ne mislim tukaj na žar, to ne velja. Mislim na tisti pristen ogenj za katerega sam nabereš suho vejevje in ognjišče narediš iz večjih kamnov, poleg pa ležiš ali sediš na nekakšnih debelejših blazinah z orientalskim vzorcem. Se spomnite? Ah, tudi jaz se ne bi spomnila, če ne bi bila v Jordaniji. Verjetno mi je bila ravno zaradi tega hrana tako slastna. Če pa temu dodam še posebne okoliščine, kjer smo kurili ogenj (v puščavi, v jami, na plaži) je vse skupaj eno res nepozabno doživetje. No, morda ne za vse. Take stvari so le za ljudi, ki iščejo preprostost življenja in ne komplicirajo za vsak … Takšne avanture so za ljudi, ki si dovolijo spoznati pravo življenje.

Ogenj se že iskri, čarobno doživeje.
Ogenj se že iskri, čarobno doživetje.
Riba je pečena, poleg pa humus, nekakšen zelenjavni namaz in nekvašen kruh.
Riba je pečena, poleg pa humus, nekakšen zelenjavni namaz in nekvašen kruh.
Dobro jutro! Preživela prvo noč v puščavi :) Čas za zajtrk, ob ognju kakopak.
Dobro jutro! Preživela prvo noč v puščavi 🙂 Čas za zajtrk, ob ognju kakopak.
Piti čaj, ki je zavrel na ognju in sedeti na sipini, ki jo je pravkar obsijalo sonce - neprecenljivo.
Piti čaj, ki je zavrel na ognju in sedeti na sipini, ki jo je pravkar obsijalo sonce – neprecenljivo.
Pitje čaja pri Beduinih na razgledni točki na vrhu mesta Petra. Slika pove nekaj, biti tam pa je noro.
Pitje čaja pri Beduinih na razgledni točki na vrhu mesta Petra. Slika pove nekaj, biti tam pa je noro.

Za več lepih slik o Jordaniji vas vabim, da pogledate na moji FB strani HAPPY PETRA.