Ko v puščavi crkne džip, Jordanija

Reševanje crknjenega džipa v puščavi Wadi Rum
Potovanje v lastni režiji – Jordanija

Wadi Rum real adventure time

Po zares lepem jutru in zajtrku v puščavi (čaj skuhan na zakurjenem ognju, pitje čaja na sipini…) smo se želeli odpraviti iz puščave Wadi Rum proti starodavnemu mestu Petra. No, pa se je zgodil en zaplet. Naš džip se ni hotel prižgati.  No, to se nama je torej zgodilo že drugič.  Prvič nama je avto “zaribal” na Siciliji, na najinem čisto prvem potovanju. Sreča pa taka, ane? Sreča v nesreči je bila, da tokrat nisva bila sama in priznam, da nisem zganjala panike.

crknjen džip Wadi Rum Jordanija

Malo sem se sicer prijela za glavo, kako je spet to mogoče. Človeku se v tistem trenutku podijo po glavi različne misli: a že spet? to ne moreš verjet’, a ravno v puščavi se mora to zgoditi? Goriva je bilo dovolj, akumulator ni bil prazen. Bila sem kar mirna, nekako sem vedela, da bo Sabet to rešil. Jaz tako ali tako ne morem pomagati.

Bil je šele torek, torej do konca tedna bova pa že menda prišla ven iz te puščave in ujela letalo. V Jordaniji si ljudje radi pomagajo. Ni kot pri nas. Če bi mi npr. crknil avto nekje v Prekmurju, mislim, da mi prijatelji iz tam pač ne bi mogli pomagati. Pa ne zato, ker ne bi hoteli, temveč ljudje niti nimajo časa, so v službah itd.. Pri nas pač pokličeš amzs.

reševanje džipa Wadi Rum Jordanija

Čez dobre pol ure je bil pri nas že en domačin, mislim, da je bil celo beduin, ki nas je vlekel ven iz puščave. Mislim, da je Sabet klical beduina s katerim smo en dan prej pohajali po puščavi in nato je ta poklical svojega prijatelja. No, avto se je potem brez problemov prižgal. Mislim, da je bil motor mrzel…no, nekaj takega…
Jupi, rešeno!! Zdaj pa naprej proti Petri.

Puščava Wadi Rum, Jordanija

Najlepša noč v mojem življenju, Wadi Rum
Potovanje v lastni režiji – Jordanija


Po zaključenem dnevnem raziskovanju puščave Wadi Rum v družbi beduina, smo se ponovno presedli v naš džip in odšli do lokacije, kjer naj bi prespali. Najin vodič je moral pred vstopom v puščavo iz gum nekoliko izpustiti zrak, da smo lahko vozili po puščavskih cestah. Vozili smo se po delu puščave, kjer se lahko z džipom vozijo tudi drugi. Prispeli smo do lepe razgledne točke, kjer smo počakali na čaroben sončni zahod, ob tem pa opazovali, kako padajoče sonce spreminja barve puščave. Bil je res čudovit sončni zahod, trenutki za katere je res vredno, da človek živi!


Takoj, ko je sonce zašlo, se je temperatura v puščavi spustila. Ne drastično, vendar mi je jopica prišla prav. Bili smo precej blizu lokaciji, kjer naj bi prespali. Spali smo v zavetju dveh večjih skalnih osamelcev. Poiskali smo nekaj večjih kamnov, da smo naredili ognjišče. Suhe veje smo imeli nabrane od prej, preden smo prišli v puščavo. Zanimivo je, da smo jih nabrali kar nekje ob cesti, tako mimogrede. Te veje niso bile debele, vendar so gorele zelo počasi. Verjetno na to vpliva tudi to, da rastejo zelo počasi in je potem ta les toliko bolj poseben. S seboj smo imeli poseben hladilni sod, kjer smo imeli spravljene vse stvari, ki potrebujejo hladilnik. Na našem ognju smo spekli ribe, ki smo jih dopoldne kupili v ribarnici. No, celo jaz, ki drugače rib ne jem, sem jih poskusila in jedla. Bile so res dobre. Če to rečem jaz, potem mi res lahko verjamete.


Večer se je odvijal ob dobri jordanski hrani, prasketanju ognja in prijetnem pogovoru s Sabetom. Odkrivali smo mnoge kulturne razlike in se učili en od drugega. Spali smo okrog ognja. Midva z Alanom v spalnih vrečah, ki sva jih imela s seboj, Sabet pa na nekih blazinah in pokrit s kar nekaj odejami. Mislim, da ga je precej zeblo, saj je ponoči dregetal in si šel v avto po dodatna oblačila. Zjutraj nama je povedal, da ga je zelo zeblo in je molil k svojemu bogu – Alahu, da naj mu pomaga. Ponoči je sicer bilo hladno, sem in tja je malo zapihljal vetrič, vendar nama res ni bilo premrzlo. Dobro je, da sva imela te multifunkcionalne kape, ki izgledajo kot en večji kos rokava. Enega sem si dala na glavo, drugega pa okrog vratu.  Verjetno so nama pomagale tudi spalne vreče, ki so bile primerne zunanjim temperaturam.

Spali smo tako rekoč pod zvezdnim nebom. Noč je bila neverjetna. Kljub temu, da sem si dala leče pred spanjem ven iz oči, sem lahko videla res noro zvezdno nebo. Milijone zvezd nad menoj, tišina, samota in ogenj. Sem in tja je zatulil kakšen pes, drugače pa sem lahko slišala tišino. To je res nekaj neverjetnega. Morda se to sliši brezvezno, vendar to razumeš šele, ko doživiš takšen trenutek. Tolikokrat pomislim, kako dobra je bila tista noč! Prav zato si želim, še kdaj doživeti podobno noč.

Puščava Wadi Rum – Jordanija

Puščava Wadi Rum z beduinom – Jordanija, potovanje v lastni režiji 

Sabet naju je zjutraj prevzel pred “hotelčkom” (kakšen je bil ta hotel, kdaj drugič) in peljal do pekarne, da sva si kupila nekaj za zajtrk. Nato smo se ustavili še v ribarnici in trgovini, kjer je najin jordanski vodič kupil zalogo hrane.

Na poti smo srečevali kamele, ki so se “pasle” ob robu puščave. Kamele so imele zvezane sprednje noge z vrvjo – menda zaradi tega, da ne bi pobegnile, saj z zvezanimi nogami ne morejo teči. Ob cesti so za nas Evropejce zanimivi znaki, ki opozarjajo, da so na območju kamele, ki lahko prečijo pot – podobno kot so pri nas table za divjad.

Ta kamela je prišla pozdraviti čisto do našega avtomobila. Jaz sem se jo kar malo bala 🙂

Pripeljali smo se do vasice, kjer nas je čakal beduin s svojim džipom. Puščava Wadi Rum je razdeljena na dva dela – zaščiten del in nezaščiten. Na zaščitenem delu imajo dovoljenje za vožnjo le beduini. Tako se je moral Sabet dogovoriti s tem beduinom, da nas je peljal do nekaj zanimivih točk v puščavi. Beduinov džip je bil v precej zanimivem stanju. Video si lahko ogledate na moji FB strani Happy Petra.

Pripravljena na vstop v zaščiten del puščave Wadi Rum

Obiska puščave sem se res zelo veselila, saj prej še nikoli nisem bila na takšnem področju. Puščava Wadi Rum je znana po oranžni barvi. Ima tudi nekaj sipin, kjer sem se igrala s peskom kot kakšen otrok. Nekateri so se celo sankali in bordali po sipinah. Kadar dežuje (ja, v tej puščavi tudi dežuje) se pesek obarva skoraj v rdečo barvo. Na slikah, ki sem jih videla po deževju, je zadeva videti res fascinantno. No, v času krompirjevih počitnic dežja ni bilo. Podnevi je bilo ravno prav vroče, zvečer in ponoči malo manj.

 

Hrana Jordanija – potovanje v Jordanijo

Hrana v Jordaniji – posebna doživetja v lastni režiji

Če sem v prejšnjem postu pisala predvsem o hrani, ki smo jo kupovali že pripravljeno, pa imam za vas pripravljen še en delček okušanja hrane v Jordaniji. Veliko bolj vznemirljivo je namreč, če hrano pripravljaš skupaj z lokalnimi ljudmi, v mojem primeru je bilo to skupaj z Jordancem Sabetom. No, poleg same priprave hrane je kulinaričnim doživetjem dodalo piko na i tudi uživanje hrane v prav posebnih naravnih okoljih – v puščavi Wadi Rum, v jami sredi ničesar in na plaži.

Priprava večerje na ognju v puščavi Wadi Rum
Priprava večerje na ognju v puščavi Wadi Rum

Kdaj ste nazadnje sami pripravili večerjo na ognju? Pa ne mislim tukaj na žar, to ne velja. Mislim na tisti pristen ogenj za katerega sam nabereš suho vejevje in ognjišče narediš iz večjih kamnov, poleg pa ležiš ali sediš na nekakšnih debelejših blazinah z orientalskim vzorcem. Se spomnite? Ah, tudi jaz se ne bi spomnila, če ne bi bila v Jordaniji. Verjetno mi je bila ravno zaradi tega hrana tako slastna. Če pa temu dodam še posebne okoliščine, kjer smo kurili ogenj (v puščavi, v jami, na plaži) je vse skupaj eno res nepozabno doživetje. No, morda ne za vse. Take stvari so le za ljudi, ki iščejo preprostost življenja in ne komplicirajo za vsak … Takšne avanture so za ljudi, ki si dovolijo spoznati pravo življenje.

Ogenj se že iskri, čarobno doživeje.
Ogenj se že iskri, čarobno doživetje.
Riba je pečena, poleg pa humus, nekakšen zelenjavni namaz in nekvašen kruh.
Riba je pečena, poleg pa humus, nekakšen zelenjavni namaz in nekvašen kruh.
Dobro jutro! Preživela prvo noč v puščavi :) Čas za zajtrk, ob ognju kakopak.
Dobro jutro! Preživela prvo noč v puščavi 🙂 Čas za zajtrk, ob ognju kakopak.
Piti čaj, ki je zavrel na ognju in sedeti na sipini, ki jo je pravkar obsijalo sonce - neprecenljivo.
Piti čaj, ki je zavrel na ognju in sedeti na sipini, ki jo je pravkar obsijalo sonce – neprecenljivo.
Pitje čaja pri Beduinih na razgledni točki na vrhu mesta Petra. Slika pove nekaj, biti tam pa je noro.
Pitje čaja pri Beduinih na razgledni točki na vrhu mesta Petra. Slika pove nekaj, biti tam pa je noro.

Za več lepih slik o Jordaniji vas vabim, da pogledate na moji FB strani HAPPY PETRA.

Jordan (Jordanija) 2017 v lastni režiji

Jordan (Jordanija) v lastni režiji
Moj skok – pobeg v Jordanijo

Obstaja dežela, ki je še ni zajel kapitalizem.
Obstaja dežela, kjer so doma prijazni ljudje.
Obstaja dežela, kjer ti domačini izrekajo prisrčno dobrodošlico.
Obstaja dežela, kjer se ljudje še veliko družijo “v živo”.
Obstaja dežela, kjer ni najpomembnejše opravilo drsanje telefona.
Obstaja dežela, kjer skoraj vsi moški kadijo, med njimi otroci niso izjema.
Obstaja dežela, kjer se otroci znajo sami sponatano igrati.
Obstaja dežela, kjer starši še dovolijo otroku pasti in se umazati.
Obstaja dežela, kjer so učitelji plačani enako kot zdravniki.
Obstaja dežela, kjer spoznaš, da je življenje lahko preprosto in poceni.
Obstaja dežela, ki mi je dala nepozabna doživetja.
Obstaja dežela, ki ti napolni srce.
♥♥♥ JORDAN ♥♥♥

Wadi Rum, Jordan
Wadi Rum, Jordan

Všečkajte, sledite mi tudi FB strani HAPPY PETRA,
kjer bom objavila več slik, panoram, 360° fotografije iz potovanja po Jordaniji.